Planeti
Celotna predstavitev: 478 kB. 
Planet
Je masivno telo, ki kroži okoli zvezde po svoji tirnici. V našem osončju je znanih 9 planetov. Izven našega osončja pa 133. Planeti nastanejo iz sesedajoče se meglice, ki je nastala iz planetove zvezde, in so zgoščine plinov in medzvezdnega prahu, ki v gostem disku krožijo okoli protozvezde še preden v njenem jedru začne potekati jedrsko zlivanje in dokler njen veter ne odpihne preostanka snovi.
Planeti osončja
Vsi planeti v Osončju, z izjemo Zemlje, se imenujejo po rimskih in grških bogovih. Tudi njihove lune se imenujejo po bogovih in osebnostih iz klasične mitologije ali po Shakespearovih gledaliških igrah.
Merkur
Je najbližji planet od Sonca in nima nobene lune. Ima zelo redko atmosfero in je zaradi Sončeve bližine >ožgan planet<. Njegova notranja zgradba je železno jedro, velikosti od 1800-1900 km (2/3 premera) Površje je prerešetano s kotanjami, od katerih imajo nekatere več 100 kilometrov premera. Okoli sonca se zavrti v 88 dnevih. Njegova povprečna temperatura je 440 K.
Venera
Imenujemo jo tudi jutranjica, ker jo lahko vidimo pred sončnim vzhodom ali pa večernica, ker se vidi za sončnim zahodom. Nima nobene lune. Kadar je vidna, je najsvetlejša točka na nebu in jo znajo nekateri zamenjevati z zvezdo. Njena površina je pretežno iz lave večina atmosfere pa je iz ogljikovega dioksida. Za obhod okoli sonca porabi 224 dni Njena povprečna temperatura je 737 K.
Zemlja
Je planet, na katerem sta se razvila življenje in človeštvo in na katerem živimo. Je edino telo, na katerem so pogoji, ki dopuščajo življenje. Ima en naravni satelit Luno. Povprečna razdalja med Soncem in Zemljo je 149.597.890 km Za obhod okoli sonca porabi 365 dni Povprečna temperatura je 287 K.
Mars
Na njem so najugodnejši pogoji za življenje poleg zemlje. Je trden planet in sestavlja ga kovinska sredica, ki jo obdajata kamniti plašč in zunanja skorja. Okrog svoje osi se vrti nagnjen za 25° in v nasprotni smeri urinega kazalca. Njegova povprečna temperatura je 210 K. Ima dve luni Fobos in Deimos
Jupiter
Je plinast velikan in je največji planet našega osončja. Jupiter je sestavljen iz majhnega skalnatega jedra, ki ga obdaja vodik. Zgornji sloji Jupitrove atmosfere so izpostavljeni različnemu vrtenju. Hitrost vetra je velikokrat 600 km/h. Jupiter porabi za obhod sonca 11 let in 315 dni, povprečna temperatura pa je 152 K. Ima 63 lun, največje so: Io, Evropa, Ganimed in Kalisto.
Saturn
Je plinast velikan in je drugi največji za Jupitrom. Njegova posebnost je, da ima prstan, ki naj bi nastal ob razpadu ledene lune, ki se je približala planetu oz. da vsebujejo prstani prvobitno snov, ki se zaradi bližine planeta ni mogla združiti v eno samo telo. Planet je sestavljen večinoma iz vodika (75%) in helija (25%). Povprečna temperatura Saturna je 143 K. Ima 34 lun. Največja je luna Titan.
Uran
Je plinast velikan. Je tretji največji za Jupitrom in Saturnom. Uran ima atmosfero, ki jo sestavlja 83 % vodika, 15 % helija in manj kot 2 % metana. Povprečna temperatura Urana je 68 K. Za obhod okoli Sonca porabi 84 let in 27 dni Ima 27 lun. Največja je Kordelija. Ima tudi 13 prstanov. Zadnja dva so odkrili v sredini decembra 2005
Neptun
Zgrajen je iz plinov. Ima vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h. V ozračju ima znatne količine vodika, helija in metana, ki mu dajejo modro barvo. Neptun ima izredno nizke temperature okoli 53 K in zelo redko atmosfero. Neptun ima šibek sistem planetnih prstanov neznane sestave. Ima 13 lun. Največja je Triton. Bil je odkrit septembra 1846. Do sedaj ga je obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2
Pluton
Je deveti in zadnji planet našega osončja in je najmanjši. Zaradi njegove majhnosti je vprašljivo, ali ga naj dejansko smatramo za planet. Na Pluton še ni bilo poslano nobeno plovilo, zato ne poznamo njegove sestave. Znanstveniki domnevajo, da je Pluton pretežno kamnit planet. Njegov premer je 2340 km. Temperatura je okoli 44 K. Ima luno Haron
Vir: wikipedia.org.
Boštjan Pristovnik, 16. 5. 2006