Šolski teleskop Celestron 8i
Celotna predstavitev: 313 kB. 
Zgradba teleskopa
1. Optična cev teleskopa
2. Iskalo
3. Okular
4. Zrcalo, ki svetlobo usmeri pod kotom 90°
5. Vijak za izostritev slike
6. Prostor za baterije
7. Polička za okularje
8. Trinožno stojalo
9. Stikalo za vklop in izklop teleskopa, vtičnica za elektriko
10. Roka teleskopa
11. Ročni upravljavec teleskopa
12. Sekundarno zrcalo
Napajanje teleskopa
Teleskop lahko napajamo z osmimi AA baterijami, ki jih vstavimo v teleskop, vendar je ta način napajanja primeren zgolj za časovno krajša opazovanja. Kadar se odpravimo na opazovanje za dalj časa, je bolje, da za napajanje uporabimo Celestronov akumulator, ki ga s pomočjo kabla priklopimo na montažo teleskopa.
Ročno upravljanje teleskopa
Teleskop premikamo izključno z ročnim upravljavcem. Usmerjamo ga s smernimi tipkami, za lažjo usmeritev si lahko pomagamo z iskalom. Teleskop ima možnih devet hitrostnih stopenj premikanja. Najhitrejša (deveta) stopnja v eni sekundi opravi 6°. Najlažje pa bomo željen objekt poiskali s podatkovno bazo teleskopa. Podatkovna baza teleskopa vsebuje 40.000 objektov. Če teleskop ni zaščiten s posebnim filtrom, ga nikoli ne smemo usmeriti v Sonce, saj ga lahko poškodujemo! Predvsem pa bi pogled v Sonce skozi nezaščiten teleskop za vedno poškodoval naše oči!
Predstavitev ročnega upravljalnika
1. Zaslon
2. Poravnava na iskan objekt
3. Smerne tipke
4. Dostop do katalogov
5. Informacije
6. Avtomatsko iskanje objektov
7. Potrditev izbire
8. Razveljavitev
9. Meni
10. Premikanje po listi
11. Spreminjanje hitrosti motorjev
12. Priključek za računalnik
Podatkovna baza vsebuje:
- Messierjeve objekte,
- NGC objekte,
- Caldwell objekte (kombinacija najboljših NGC in IC objektov),
- planete našega osončja ter Luno in Sonce,
- najsvetlejše zvezde iz kataloga SAO,
- najsvetlejše poimenovane zvezde na nebu,
- po abecednem redu razvrščenih 50 najpopularnejših ˝deep sky˝ objektov,
- listo spremenljivk z najkrajšo periodo spreminjanja magnitude,
- listo najprepoznavnejših objektov na nebu,
- listo najbolj primernih objektov za CCD fotografijo,
- IC-objekte,
- Abellov katalog ˝deep sky˝ objektov.
Prav tako pa lahko željene objekte shranimo v teleskop.
Računanje povečave in zornega kota
Okvirno pravilo za določanje največje uporabne povečave je 60 krat premer objektiva v palcih (inčih), vendar se največ opazovanj opravi pri zvezi 20-35 krat premer, izražen v palcih. Najnižja uporabna povečava teleskopa je 29x.
Povečavo izračunamo po naslednji formuli:
goriščna razdalja teleskopa (mm) / goriščna razdalja okularja (mm) = povečava
(2032mm / 25mm = 81.28x)
Pod formulo je izračun povečave za priložen 25mm okular. Za največjo uporabno povečavo potrebujemo 4mm, za najnižjo pa 70mm okular. Vendar je največja možna povečava odvisna tudi od ˝seeinga˝.
Določanje velikosti vidnega polja:
navidezna velikost polja okularja / povečava = velikost polja
(50° / 80x = 0,625°)
Kotni polmer Lune in Sonca je približno 0,5°.
Karakteristike teleskopa
| Sistem zrcal: | Schmidt-Cassegrain |
| Premer objektiva: | 8 inčev (203.2mm) |
| Goriščna razdalja: | 80 inčev (2032mm) |
| Največja uporabna povečava: | 480x (4mm okular) |
| Najmanjša uporabna povečava: | 29x (70mm okular) |
| Usmerjanje: | elektronsko, 9 hitrostnih stopenj |
| Dolžina optične cevi: | 17 inčev (425mm) |
| Napajanje: | 8 AA baterij, 12 V DC |
| Sledenje: | alt-azimutalno, EQ S/J |
| Podatkovna baza: | več kot 40,000 objektov |
Schmidt-Cassegrainov sistem zrcal
Pri Schmidt-Cassegrainovem optičnem sistemu so uporabljena zrcala in leče. Kot lahko vidimo na spodnji sliki svetloba potuje do primarnega zbiralnega zrcala, ki je ukrivljeno. Od tam se svetloba odbije do sekundarnega zrcala, katero jo usmeri do okularja. Svetloba od vstopa v optično cev in do okularja prepotuje trikratno dolžino optične cevi. Ta sistem nam omogoča velike goriščne razdalje pri krajših optičnih ceveh, ki so lažje prenosljive.
Vir podatkov: www.celestron.com.
Tine Gujt, 7. 3. 2006