Računala,
priprave, ki omogočajo, da brez zapletenih postopkov, brskanja po tablicah ali
zamudnega računanja “peš” ugotovimo, koliko je 125498 * 546516, 1687/54654, sin(44.54),…
So že tako prisotni v vsakdanjem življenju, da si
matematike, brez njih praktično ne znamo več predstavljati.
Še močnejše orodje so računalniki in računala, opremljeni s
programi za simbolno računanje.
Simbolno računanje je, kot namiguje že ime samo, računanje s
simboli. Tako kot z računalom zmnožimo dve števili, s
simbolnim računalom zmnožimo dva izraza, izračunamo razcep števila na
prafaktorje, določimo odvod funkcije, narišemo graf funkcije, rešimo enačbo,
poiščemo nedoločeni integral funkcije,…
Programi za simbolno računanje nam lahko mnogokrat
pomagajo. Zaradi njihovih zmožnosti, lahko
ugotavljamo določene matematične zakonitosti. Poenostavitev
določenih postopkov, ki so dokaj zamudno opravilo, nam omogoča, da se bolje
posvetimo samemu problemu.
Taki
programi so: Macsyma, Axsiom, Maple, Mathematica, MathCAD, DERIVE.
Večina teh programov je namenjena raziskovalnemu in
razvojnemu delu. Toda uporabljamo jih tudi
drugače.
DERIVE
lahko uporabljamo kot računalo. Izvajanje matematičnih
operacij je enostavno. Vnesemo izraz, uporabimo ukaz in dobimo nov izraz. Vse
izraze lahko uporabimo v naslednjih izrazih.
Večino izrazov posredujemo računalniku, tako da jih
vtipkamo. Osnovni pripomoček pri tem je izbira AUTHOR. Ta ukaz izpiše Autor
expression in čaka, da vnesemo izraz. Izraz natipkamo. Ko v vrstici piše tisto,
kar želimo, pritisnemo na tipko Enter/Author expression enter in s tem zapišemo
izraz na delovno površino.
Program vneseni izraz le (morda) problikuje in ga ne
ovrednoti. Vsak izraz dobi tudi zaporedno številko (s katerimi se na izraze
sklicujemo in jih tudi uporabljamo pri tvorjenju novih izrazov).
Zadnji izraz, ki smo ga vnesli, je osvetljen (in v desnem
spodnjem kotu piše User, kot oznaka, da smo osvetljeni izraz vnesli sami in ni
rezultat kakšnega računa.
Pri sestavljanju izrazov so nam na voljo vse osnovne
matematične operacije:
Seštevanje ( + )
Odštevanje ( - )
Množenje ( * )
Deljenje ( / )
Pri računanju DERIVE upošteva prioriteto operacij (seveda
lahko vrstni red izvajanja operacij predpišemo z uporabo oklepajev – pri tem
uporabljamo le okrogle oklepaje)
DERIVE
pozna tudi potence. Tako 2^43
pomeni 243 . Potence
torej vnašamo z znakom ^. DERIVE potence na
delovni površini izpiše dvignjeno, kot smo navajeni v matematiki. Poleg potenc
pa pozna tudi !, ki označuje faktorielo.
Ulomki
Kakor hitro
vnesemo izraz, kjer uporabljamo deljenje, ga DERIVE preoblikuje v ulomek.
Ulomek je ena od osnovnih oblik, v katerih DERIVE hrani števila.
DERIVE predstavi racionalna števila
v obliki okrajšanega ulomka. Ulomki so lahko tudi večnivojski (pozor: ker izraz
vnašamo linearno moramo pri vnosu uporabiti ustrezne oklepaje).
Pisanje
znaka za množenje
Da je vse skupaj
bolj podobno običajnemu pisanju, lahko znak za množenje tudi izpustimo in ga
nadomestimo s presledkom.
Tudi če ga napišemo ga program na delovni površini ne
zapiše, ampak ga nadomessti s piko.
V Declare / Output settings lahko z
nastavitvijo določimo, kakšen bo videz operatorja za
množenje pri zapisu.
Napaka pri vnosu – popravljanje
Med vnosom
lahko izraz popravljamo. Prav tako moramo izraz popraviti, če je nepravilen in
ga program noče sprejeti.
Enkrat ko smo
izraz vnesli, ga ne moremo več popravljati. Če ga želimo spremeniti, ga moramo
ponovno vnesti (ustrezno popravljenega).
F3 nam omogoči, da v vnosno polje
prenesemo označeni izraz na delovni površini.
F4 pa naredi
isto le da nam izraz prikaže opremljenega z oklepaji.
Poenostaljanje izrazov
DERIVE vnesene izraze samo oblikuje
in jih ne vrednosti. Če pa želimo izvedeti, koliko je
vrednost izraza, ki smo ga vnesli, moramo izraz poenostaviti (poenastvitev je
kar izračun izraza). Izraz poenostavimo z izbiro
Simplify.
Pri poenostavitvi DERIVE ulomke pretvori
v enonivojske in jih okrajša.
Če na koncu izraza uporabimo enačaj =
nam DERIVE poleg izraza izpiše poenostavljen izraz (rezultat).
V nasprotju z računali zna DERIVE
računati s poljubno velikimi števili.
Izpis
števil
DERIVE lahko izpisuje števila na več načinov.
RATIONAL standardni (privzeti) način je, da
se števila izpišejo kot okrajšani ulomki in z vsemi možnimi števkami.
SCIENTIFIC ulomke prikaže kot decimalna
števila na predpisano število števk, kar določamo z
izbiro Digits
DECIMAL pusti cela števila taka kot so, le
ulomke zapiše v obliki decimalnega števila.
MIXED ulomke in cela števila, če so dovolj majhna, pusti takšna kot so. V nasprotnem
primeru jih predstavi v eksponentnem zapisu (majhnost je opredeljena s številom
števk – Digits)
S temi nastavitvami le
preoblikujemo kako se vidijo zapisi na zaslonu, v
samem programu so števila še vedno predstavljena točno.
Pravila glede
prikaza se upoštevajo šele pri poenostavitvi.
DECIMALNI ZAPIS, PRIBLIŽEK
Če pri ukazu Author uporabimo
decimalni zapis, bomo število tudi na delovni površini
videli v tej obliki. Kakor hitro uporabimo ukaz Simplify, dobimo predstavitev
tega decimalnega števila v obliki okrajšanega ulomka (seveda to velja le, če je
uporabljena nastavitev prikaza Notation := Rational).
Če bi radi vedeli le približek, nam
to omogoča izbira approximate (kako natančen rezultat dobimo, je odvisno od nastavitve Simplify / Approximate.
IRACIONALNA ŠTEVILA
Poleg racionalnih števil, vnesenih
kot ulomek ali kot decimalno število, nam do vseh
realnih števil manjkajo le še iracionalna števila. The DERIVE ne more
predstaviti kot ulomke, zato jih hrani v nespremenjeni obliki.
DERIVE pozna
tudi več konstant. Med njimi sta tudi p in e.
Vrednost
neskončno vnesemo kot inf (infinity) in z njo lahko tudi računamo.
KOMPLEKSNA ŠTEVILA
DERIVE pozna tudi kompleksna števila,
Imaginarno enoto vnesemo kot SQRT (-1)
FUNKCIJE
DERIVE pozna precej funkcij:
|
Kvadratni koren |
SQRT (x) |
|
Absolutna vrednost |
ABS (x) |
|
Sinus |
SIN (x) |
|
Kosinus |
COS (x) |
|
Tanges |
TAN (x) |
|
Kotanges |
COT (x) |
|
Arcus sinus |
ASIN (x) |
|
Arcus kosinus |
ACOS (x) |
|
Arcus tanges |
ATAN (x) |
|
Arcus kotanges |
ACOT (x) |
|
Eksponentna funkcija |
EXP (x) |
|
Naravni logaritem |
LN (x) ali LOG (x) |
|
Logaritem izraza m pri osnovi b |
LOG (m,b) |
ABSOLUTNE VREDNOSTI
Med
funkcijami posebaj omenimo absolutno vrednost, ki jo lahko vnašamo kot ABS
(izraz) ali êizraz ê.
RAČUNANJE S SIMBOLI
Čeprav
je že natančno računanje posebnost, po kateri se programi za simbolno računanje
razlikujejo od običajnih računalniških programov s
področja matematike in od računal, je računanje s simboli tista poglavitna
novost, ki jo prinašajo. Tako
izračunamo, da je rešitev enačbe x + b = 2, da je odvod funkcije x3
funkcija 3x2 in podobno. V izrazih, ki jih uporabljamo, lahko
nastopajo tudi spremenljivke in ne le števila..
Izraze, ki vsebujejo spremenljivke, vnašamo tako kot
številske izraze, torej z izbiro Author. Dobljene izreze poenostavimo z ukazom
Simplify (vendar je poenostavitev izrazov s simboli malo bolj zapletena kot s
števili)
Spremenljivke
Spremenljivke, ki jih uporablja DERIVE, so enočrkovne.
Zaradi tega DRIVE vsa daljša imena (abc) obravnava kot produkt ustreznih
spremenljivk Pri standardni nastavitvi DERIVE ne loči med malimi in velikimi
črkami.
FACTOR
Izbira Factor ponuja še en način preoblikovanja izrazov.
Ko uporabimo to izbiro nas DERIVE vpraša po izrazu, ki
naj ga razcepi ali, kot temu pogosto rečemo, faktorizira.
Ukaz zahteva, da povemo izraz, ki ga faktoriziramo.
Pustimo vneseno števiko #1 in pritisnemo na tipko Enter.
Izbira Factor sprašuje katere spremenljivke naj upošteva.
DERIVE pozna več vrst faktorizacije:
TRIVIAL: tu DERIVE le izpostavi skupne
faktorje.
SQUAREFREE:
naredi faktorizacijo kot TRIVIAL in izpostavi še potence vsot oziroma produkte
različnih potenc vsot
RATIONAL: je najbolj pogosto
uporabljena faktorizacija, zato je na začetku
označena. Tu poskušamo izraz razcepiti na produkt
členov čim nižje stopnje brez uporabeiracionalnih ali kompleksnih števil
RADICAL: naredi faktorizacijo do
nivoja, kjer bi bilo treba vpeljati kompleksna števila.
COMPLEX: polinom razcepimo na produkt samih linearnih faktorjev. Pri
tem pogosto potrebujemo kompleksna števila. Ker DERIVE
računa točno in kompleksna števila predstavlja v pravokotniški obliki, so
dobljeni rezultati večkrat nepregledni, potem približno ovrednotimo z ukazom
approximate.
Izbiro
Factor lahko uporabimo tudi samo na delu izraza (ni
potrebno da faktoriziramo celoten izraz, če tega nočemo)
RAZCEP NA
PRAŠTEVILA
Kadar
ukaz Factor uporabimo na celem številu, nam število
razcepi na produkt praštevil. Če isti ukaz uporabimo za ulomek, nam ulomek
najprej okrajša in v okrajšanem ulomku razcepi števec in imenovalec na prafaktorje.
DERIVE in ANALIZA
Računanje limit, določenih in nedoločenih integralov,
seštevanje in produkt vrst, računanje odvodov in Taylorjeva formula so
postopki, ki se skrivajo pod izbiro Calculus. Dejansko s temi izbirami le vnašamo ustrezne funkcije – rezultat
dobimo ob poenostavitvi.
Limita
Izbiro
Limit uporabljamo, če želimo izračunati limito izraza,
ko se ta od spremenljivk, ki v izrazu nastopajo, približuje določeni vrednosti.
Ustrezni ukaz lahko vnesemo tudi prek izbire Author.
To nam pride prav tudi zato , ker ga lahko opremimo z
enačajem, ki v isti vrstici poenostavi limito.
Funkcija,
ki ustreza limx®au(x), je
torej LIM(u(x),x,a. če želimo izračunati desno limito,
dodamo kot četrti argument 1 oziroma –1 za levo limito.
Vsota
Izbira Sum nam omogoča računati končne in neskončne vsote.
Ko jo izberemo, nas program, tako kot pri računanju
limit, vpraša po izrazu, ki ga bomo seštevali. Vnesemo njegovo številko ali pa ga vnesemo na novo. Nato
podamo iteracijsko spremenljivko in njeni meji. Meje so poljubni izrazi, cela
števila ali pa neskončna.
Tudi
tu imamo na voljo funkcijo SUM(u,k,n,m) izračuna vsoto
členov oblike u, ko se k spreminja od n do m .
Odvod
S Differentiate odvajamo. Vnesti moramo
številko izraza ali izraz, ki ga odvajamo,
spremeljivko, po kateri odvajamo, in red odvoda. Rezultat ni
avtomatično poenostalnjen, ampak program le ustrezno preoblikuje izraz. Ko uporabimo Simplify, dobimo želeni rezultat.
Ustrezna
funkcija je DIF(u,x), ki izračuna odvod u po x,
oziroma DIF(u,x,n), ki izračuna n-ti odvod u po x.
Integral
DERIVE
zna poiskati tako nedoločeni kot tudi določeni integral.