SKRINJA ZAVEZE

Biblija pravi, da so skrinjo zaveze napravili Izraelci v puščavi pri gori Sinaj, v Mojzesovem času. Narejena je bila natančno po Božjih navodilih (mere, material, oblikovanje...). Vanjo so shranili kamniti tabli z desetimi zapovedmi. Imela je posebno mesto v svetišču in je predstavljala Božjo prisotnost med njimi.


Slika:
Model skrinje zaveze

Navodilo za izdelavo skrinje 2 Mz 25,10-22 (v sosednjem oknu - osnovni opis!) pravi, naj bo skrinja:

O pomenu skrinje zaveze, pa tudi "skrinje moči božje", "skrinje Gospodove", " skrinje Božje" - kakor jo na več mestih imenuje Biblija, največ povedo biblijski navedki sami (glej desno - drugi navedki v zvezi s skrinjo zaveze).

Skrinja zaveze je bila otipljiv znak Božje zaveze z Izraelci. Zanjo so vedeli tudi okoliški narodi. Skrinja je bila znak Božje svetosti, moči, zmage. Ko so Izraelci v skladu z Božjo zavezo (tj. "staro zavezo"), je skrinja pomenila zanesljivo zmago pred sovražniki.

Najdba skrinje zaveze bi zato lahko pomenila nov ogenj na razgretem Bližnjem vzhodu. Vsekakor zelo vroča tema.

 

Kje je skrinja zaveze danes?

Sledi za skrinjo

Zadnji zgodovinski zapis o skrinji zaveze v Bibliji najdemo v 2. kroniški knjigi - 2 Kron 35,1-3.19, ko kralj Josija ukaže prenesti skrinjo v Salomonov tempelj.

2 Kron 35,1-3.19:
In Josija je praznoval Pasho Gospodovo v Jeruzalemu, in zaklali so velikonočno jagnje štirinajsti dan prvega meseca. In postavil je duhovnike na njih straže ter jih ohrabril za službo hiše Gospodove. In dejal je levitom, ki so učili vsega Izraela, ki so bili sveti Gospodu: "Denite sveto skrinjo v hišo, ki jo je zgradil Salomon, sin Davidov, kralj Izraelov! Ni vam več v breme na rami, zato služite sedaj Gospodu, Bogu svojemu, in ljudstvu njegovemu, Izraelu." (...) V osemnajstem letu kraljevanja Josijevega se je preznovala ta pasha.

Kasneje skrinja ni več omenjena.

Eno od poglavij burne zgodovine mesta Jeruzalem je tudi babilonsko obleganje in osvojitev mesta, rušenje templja, odvoz ujetnikov in dragocenosti. To se je zgodilo (samo) 35 let po zgoraj opisanem prazničnem dnevu.

 

Zanimivi so seznami predmetov, ki so jih Babilonci odnesli iz "kraljeve hiše" in iz "hiše Gospodove" ob osvojitvi Jeruzalema.(glej 2 Kr 24,13, 2 Kr 25,13-18 ter Jer 52, 17-23). Na teh seznamih so našteti tudi drobni predmeti (na primer žlice), vendar med njimi ni skrinje zaveze! (primer: 2Kr 25,13-15)
Tudi med predmeti, ki so se kasneje vrnili iz Babilona nazaj v Jeruzalem ("vse posode") - glej Ezra 7,1-11 - ni skrinje. Ker očitno sploh ni bila v Babilonu. Tudi kasneje se v biblijskem zgodovinskem opisu skrinja ne pojavi več. Kje je ostala?

 

Babilonci okoli Jeruzalema

Naslednji zanimiv podatek pri "iskanju" skrinje zaveze je opis babilonskega obleganja Jeruzalema: najdemo ga v

2Kr25,1:
Zgodi se pa v devetem letu kraljevanja njegovega, deseti dan desetega meeca, da pride Nebukadnezar, kralj babilonski, in vsa vojska njegova zoper Jeruzalem in se utabori proti njemu. In naredili so obležne ogradbe okoli njega.


Slika: Jeruzalem danes (del obzidja)

Iz opisa izvemo, da je bil okoli mesta postavljen oblegovalni zid, s katerim so mesto najprej izolirali, da bi ga nato osvojili. Zid so postavili dovolj stran od Jeruzalemskega obzidja - vsaj toliko, kolikor je bil domet jeruzalemskih bojnih naprav.

Povzemimo...

Iskanje možne lokacije

Opisanim pogojem ustreza tudi mesto blizu stare gore Morije, v bližini pečine, imenovane "Pobočje mrtvaške glave" - Golgota (lat. Kalvarija), kjer naj bi bil - po prepričanju mnogih kristjanov - križan Jezus. Pogumna hipoteza, sloneča skoraj izključno na prepričanju o verodostojnosti biblijskih zapisov.

Wyattovo trdno prepričanje, da je tu pravo mesto za iskanje skrinje, je 4. januarja 1979 prešlo v dejanje.

 

Izkopavanje se začne

Mesto, ki je bilo izbrano za začetek izkopavanj, je bilo založeno s smetmi in odloženim odpadnim materialom (več tovornjakov). Po vsakem zrušenju mesta (v burni zgodovini Jeruzalema jih je bilo več) so namreč začeli graditi nanovo kar na ruševinah starega mesta.

Ko so s "čiščenjem" in odvozom materiala prišli do skalne pečine, se je najprej pokazala školjki podobna polica, vklesana v steno pečine. Nadaljnje odkopavanje je odkrilo še dve takšni skalni polički.
Izkopavanje je potekalo v bližini "Mesta lobanje", znanega mesta za eksekucije, ki je bilo - sodeč po virih, ki pišejo o rimskih križanjih - primerno za javna kaznovanja. Takole piše
Quintilijan:


"Ko križamo kriminalce, izberemo zelo obljudene poti, da bi jih čimveč lahko videlo in bi jih bilo strah, saj kaznovanje je bolj kot za povračilo storilcu namenjeno ostalim za zgled."

Tri poličke, vsekane v skalo, naj bi služile za postavitev napisov o krivdi obsojenca v treh aktualnih jezikih - hebrejskem, grškem in latinskem.


Slika: Prikaz domnevne postavitve napisov pri križanju


Kamniti zatič in luknja v skali


Nadaljnje odkopavanje v globino ob steni je pokazalo, da je bila živa skala (nekoč) izklesana v nekakšen kamnit oder. Ta sega približno 2,4 m od stene pečine. Kamniti oder je približno 4,5 m niže od kamnitih polic v steni pečine. Na tem "odru" so našli obdelan oglat kamen z vidnimi vdolbinami za prijemanje s prsti ter kvadratno luknjo, vsekano v skalo približno 60 cm globoko. Iz luknje v tleh je segala razpoka, ki pa je bila videti naravna.
Kamen je verjetno služil kot nekakšen čep za kvadratno luknjo. Nadaljnje izkopavanje je 1,2 m niže odkrilo še eno ploščad, v njej pa vsekane še tri podobne luknje kvadratne oblike.



Slika: Jonatan Gray in kamniti zatič (levo) in razpoka v skali (desno)

So najdene luknje so služile za postavljanje križev pri rimskih križanjih? Vse (štiri) najdene luknje so kvadratne oblike, široke 30 do 33 cm.


Slika: Prizorišče in razporeditev najdenih predmetov

Lokacija sama, pa tudi opisane podrobnosti, navajajo na misel:

Je to lahko bilo mesto najbolj slavnega križanja - Jezusovega?

Tradicionalno prepričanje, da je bil križ postavljen na griču, nima biblijske podlage. Pač pa so "ljudje hodili mimo". Situacija na mestu izkopavanja se s tem opisom povsem ujema.

Mr 15,29: In mimoidoči so ga preklinjali in majali z glavami (...).
Mt 27,39: A mimohodeči so ga preklinjali (...)


Slika: Križanje (ilustracija dogodka)

In trije napisi? Nad Jezusovim križem? Situacija ustreza biblijskemu opisu.

Zgradba ob steni

Nadaljevanje z izkopavanjem je odkrilo ostanke stare zgradbe, ki je bila zgrajena tik ob steni. Temelji so še ohranjeni, dimenzije zgradbe pa pribl. 7 m x 13 m. Kovanci, najdeni na tem mestu (najstarejši z grbom Tiberija, ki je bil cesar v obdobju med 14. in 37. letom po Kr., ter najkasnejši iz leta 135 po Kr.), kažejo, da spada zgradba v prvo stoletje. Iz stene pa je nad "glavno" luknjo štrlela kamnita plošča.


Slika: Prizorišče (luknje za križe: 3 + 1, velik okrogel kamen, zgradba) - ilustracija

 

Grob

V "zgradbi" so odkrili del velikega zaokroženega kamna, debeline malo manj kot 60 cm. Izgled je spominjal na del velike okrogle kamnite mize. Izkaže se, da gre za zelo velik kamen (izmerjen je bil kasneje), premera 395 cm !

Čemu naj bi služil velik okrogli kamen? Služil naj bi nagrobni pokrov, za zapiranje groba! V prid tej hipotezi govori veliko odkritih podrobnosti v bližnji okolici.
Toda najprej poglejmo poročilo: Jožef iz Arimateje zaprosi Pilata za Jezusovo truplo, nakar ga skupaj z Nikodemom pokopljeta:

Jn 19,41-42:
Bil pa je vrt v kraju, kjer je bil križan, in na vrtu nov grob, v katerega še nikoli nihče ni bil položen. Tu torej, zavoljo judovskega dneva pripravljanja, ker je bil grob blizu, položita Jezusa.

V resnici je v isti višini, kakšnih 100 m stran, znani Garden Tomb - "Grob v vrtu", ki ga je pred približno 100 leti odkril general Gordon iz Velike Britaniji

Slika: The Garden Tomb v bližini- Grob v vrtu

Grob kaže značilnosti prvega stoletja. Toda - pri grobu ni nagrobnega kamna. Je le kamniti kanal za privalitev okroglega kamna, na levi celo malo nagnjen (kot majhen klanec). Na desni pa je postavljen kamniti blok, ki je preprečeval nagrobnemu kamnu, da se ne bi odkotalil. Širina tega kanala je pribl. 60 cm in se natančno ujema z najdenim okroglim kamnom pri Golgoti!

Naslednja zanimiva podrobnost je ostanek nekakšnega kovinskega klina, zabitega v steni groba (v skali, na zunanji strani). Debelina tega klina je približno dva prsta. Klin je bil - po izgledu sodeč - odtrgan. Če bi veliki okrogli kamen postavili na svoje mesto, bi se ostanek klina videl tik ob robu kamna, levo od vhoda v grob (na desni pa je kamniti blok). Je bil s pomočjo tega klina pritrjen in zapečaten grob - ?


Slika: Ilustracija velikega nagrobnega kamna in fotografija ostanka klina v zidu

Veliki okrogli kamen, kamnito vodilo pred grobom, kamnita zapora in položaj klina tvorijo skladno zaključeno podobo o grobu. Biblijski opis pa pravi takole:

Mt 27,59-60, 62-66:
(...) in ga položi v novi svoj grob, ki ga je bil izsekal v skali, in privalivši velik kamen grobu na vrata, odide.
Drugi dan pa, ki je za dnem pripravljanja, se zbero višji duhovniki in farizeji pri Pilatu, govoreč: Gospod, spomnili smo se, da je ta slepar, ko je še živel, dejal: Čez tri dni vstanem od smrti. Zapovej torej, naj se grob zavaruje do trtjega dne, da morda ne pridejo učenci njegovi in ga ukradejo in reko ljudstvu: Vstal je od mrtvih; in zadnje sleparstvo bo hujše od prvega. Pilat pa jim reče: Vzemite stražo, pojdite, dobro zavarujte, kakor veste. Oni pa odidejo in ko zapečatijo kamen, zavarujejo grob s stražo.

Opisane najdbe zaokrožajo celoto iz bilijskega opisa

Iskanje skrinje zaveze je tako pripeljalo do mesta Jezusovega križanja in do Jezusovega groba. Tuda vrnimo se zopet k skrinji zaveze. Iskanje še ni končano....

Vstop

Naslednji pomemben korak pri iskanju skrinje je bil vstop v sistem jam oziroma rovov. V notranjosti pečine je namreč več rovov, cel sistem, vendar v njih ni bilo videti sledov človeške aktivnosti ali prisotnosti.

   

Začetek velikega odkritja : nov vhod v podzemni hodnik, pred katerim je visel stalaktit, dolg pribl. 40 cm.
Pri delu jim je pomagal Arabec manjše (ožje) rasti, ki je poročal, kaj je v jamah. Ko je hotel raziskati novoodkriti rov, se je z izrazom groze vrnil iz jame, nakar je odšel in se nikoli ni več vrnil. Ron "ni videl nič" (posebnega). Kasneje se je še sam zvlekel skozi 45 cm široko odprtino v novoodkriti rov.

Za vse tisto, kar sledi, ni možno dati prepričljivih dokazov - na zahtevo tamkajšnjih oblasti. 

Predmeti iz Salomonovega templja

Najprej se je v svetlobi žepne svetilke pokazal kup kamenja. Pod kamni so bile preperele deske, pod njimi ostanki preperelih živalskih kož. Pod temi kožami pa se je pokazala zlata miza s privzdignjenim vencem ob robu - izmenjujoče se figure zvončkov in granatnih jabolk. To je bila brez dvoma miza hlebov obličja iz Salomonovega templja, dobro znana iz biblijskih opisov.


Slika: Predmeti iz Salomonovega templja - ilustracija

Naslednja stvar v votlini, ki je pritegnila njegovo pozornost, je bila razpoka v stropu z naloženo temno snovjo, ter - v kotu - kamniti zaboj, kakršni so se v starih časih uporabljali za hrambo različnih predmetov. Ploščati kamniti pokrov zaboja je bil le 8 do 10 cm po stropom votline in - na mestu pod razpoko v stropu - počen, manjši del pokrova pa odmaknjen, tako da je bila vidna odprtina v kamniti zaboj. Ni dvoma - skrinja je tu!


Slika: Skica prizora v jami

Več poskusov, da bi skrinjo in vsebino votline vsaj fotografiral oziroma posnel z videokamero, se je vsakokrat končalo z meglenimi, povsem nejasnimi posnetki.

Ko je tamkajšnji oblasti predstavil odkritje, je ta zahtevala, naj o najdbi javno ne govori (več). Novica o najdbi bi namreč lahko podžgala verske in nacionalne strasti in ogrozila red in varnost prebivalcev. Ob neki kasnejši priliki naj bi oblasti poskusno omenile najdbo. Posledica te informacije naj bi bili krvavi spopadi z več smrtnimi žrtvami (8. oktobra 1990). Po tem dokodku je postala informacija o najdbi še bolj zaupna.


Pokrov sprave

V votlini je šele z uporabo kolonoskopa (ki je sicer medicinski pripomoček za preiskovanje debelega črevesa) in skozi manšo odprtino v kamnitem pokrovu poskusil preiskati vsebino zaboja. Čeprav omejen z majhnim vidnim poljem pripomočka, je v zaboju prepoznal "pokrov sprave", ki pokriva skrinjo zaveze. V okrasnem "vencu" na robu je lahko razločil izmenjujoče se podobe zvončkov in granatnih jabolk.

Pokrov sprave je debel 9 cm in se prilega skrinji, v kateri sta kamniti tabli z "desetimi zapovedmi".

Na zadnji strani skrinje je majhna kocka (škatla), v kateri je še vedno Knjiga postave in je domnevno Mojzesov original. Vsebovala naj bi prvih pet knjig stare zaveze. Wyatt meni, da v škatlici ni prve od petih knjig. "Knjige" so napisane na usnjenih zvitkih, ki so presenetljivo sveži in v izvrstnem stanju.

Sama votlina je dolga 6,6 m. Na eni strani je široka 3,6 m. Ena od sten je vzporedna z (zunanjo) steno pečine. Votlina je visoka približno 2,4 m, strop pa je dokaj raven.

 

Predmeti v votlini, ki jih je moč z veliko gotovostjo identificirati so

Drugi predmeti v votlini:


Dolgi meč bi lahko bil Goliatov: David ga je po znani borbi položil v svoj šotor, kasneje so ga prenesli v tempelj. V votlini so še drugi, neidentificirani predmeti. Na zahtevo tamkajšnjih oblasti ni dovoljeno objaviti fotografij teh predmetov.

 

Razpoka

Razpoka v stropu votline je natanko nad razpoko v kamnitem zaboju s skrinjo zaveze. Temna snov s stropne razpoke je tudi na kamnitem pokrovu. Vzet je bil vzorec te snovi. Od kod razpoka? Kaj je temna snov?

Wyatt je v razpoko v stropu je vstavil dolg kovinski trak in ga potiskal navzgor. Po šestih metrih potiskanja je trak pokukal na beli dan iz zgoraj omenjene luknje, namenjene za rimsko križanje, luknje z razpoko.

Razpoka s temno snovjo (v votlini) ima torej svoj začetek v luknji , v kateri je nejverjetneje stal križ z Jezusom!

In temna snov? Analiza vzorca je pokazala, da gre za človeško kri. Je to lahko bila Jezusova kri?

Kasnejša poročila o rezultatih krvne analize (Wyattova zasebna) pravijo še več – iz kromosomske slike naj bi lahko sklepali, da gre za kri osebe, ki je imela samo enega starša (!).

Posnetek krvnega vzorca je sedaj mogoče videti na spletni strani www.wyattmuseum.com/ark-of-the-covenant-07.htm

Skrinja zaveze in kri - v Stari zavezi...

Moreda ena od najbolj neposrednih besed v tej zvezi najdemo v Danijelovi preroški knjigi, ki opisuje konec določenega bdobja, in sicer ko

... se stori poravnava za krivico in se privede večna pravičnost in se zapečati prikazen in preroštvo in da se pomazili Najsvetejše... (Dan 9:24)


"...da se pomazili Najsvetejše..." (kratko pojasnilo)

Oznaka Najsvetejše se v Bibliji nanaša na najbolj notranji del shodnega šotora in kasneje templja, kjer je bila shranjena skrinja zaveze. Kri se je uporabljala za odpuščanje grehov Izraelskega ljudstva. Enkrat letno je moral veliki duhovnik z njo poškropiti skrinjo zaveze, ki je bila postavljena v najsvetejšem delu shodnega šotora (oziroma kasneje templja). Jezusova kri je bila potemtakem (in v tem kontekstu) spravna kri za grehe (vseh) ljudi, kar je eden od temeljnih naukov Svetega pisma.

Ali je Jezus s svojo krvjo dobesedno "pomazilil Najsvetejše", skrinjo zaveze?

 

Danes...

Izkaže se, da je originalni vhod v votlino (še danes) zasut. Poskusi, da bi do votline privrtali od zgoraj, s površine, so se končali neuspešno, po nekaj metrih napornega vrtanja.

Trenutno je votlina še vedno nedostopna javnosti, informacije pa omejene s strani oblasti. Na razpolago so praktično le viri, ki so navedeni pod Viri ter občasne dopolnilne informacije v obliki novic (an. Newsletter). Sicer pa, ali Biblija ni vir?

na vrh