PISMO

Zagorje ob Savi, 23.5.1997
Dragi sin!


Najprej najlepša hvala za čestitko in presenečenje. Oboje je doseglo svoj namen. Te dni imam telefon v okvari, zato sem se lotila pisanja pisem. Tebi in tvojim pišem najprej.

Kako ste? Ste vsi zdravi? Kako sta Matic in Marinka? Zelo ju pogrešam in zdi se mi, da ju nisem videla že celo večnost. Komaj čakam, da me med počitnicami spet obiščeta.

Deda je zdrav, prav dobro se drži za svoja leta.Pa sej ga poznaš...Niti minute ne more zdržati brez dela. Ker pa ga prav to ohranja pri zdravju, se ne smem pritoževati. Moje noge me še vedno ne ubogajo najbolje, a bo že...

Ko bo telefon popravljen, se vam oglasim, da ne boste v skrbeh. Do takrat pa lep pozdrav,
 

 babi