Knjižnica na ŠC Šentjur
Zrla sem vanjo, skrbno obračala porumenele liste, vživela se v hindujskega človeka, se smejala in se radostila.
Ana Koritnik

Pozdravljeni na strani knjižnice ŠC v Šentjurju.

Danes je šolska knjižnica locirana v osrednjem delu šole, v pritličju poleg zbornice. Razpolaga z gradivom, namenjenim dijakom šole, dijakom dijaškega doma in profesorjem. V letu 2002 ima evidentiranih preko 7000 enot. Največji del predstavlja strokovna literatura s področja kmetijstva in gospodinjstva. Naročeno je več kot 30 naslovov periodike. Med periodiko je tudi nekaj tujih naslovov.

V knjižnici teče avtomatizirana izposoja strokovne literature, leposlovja. V zbirki so tudi priročniki, leksikoni, enciklopedije, časniki, časopisi, avdiokasete, videokasete, zgoščenke, diskete. Celotna knjižnica obsega skupaj s čitalnico in prostorom, namenjenim za oddih, 60 m2. Dijakom pri izposoji svetuje knjižničar. Vse gradivo je urejeno po UDK sistemu. Dijakom je preko računalnika omogočen dostop do interneta. Zasedenost računalnika kaže na zanimanje mladih za nova znanja in potrebo po večjem številu računalnikov. Dijaki imajo v knjižnici prost pristop do časnikov in revij.

V vseh letnikih izvajamo knjižnično-informacijska znanja.

Vsak razred pride v šolskem letu 3-4 krat za eno šolsko uro v šolsko knjižnico. V njej pridobi osnovna znanja:

  • knjižnici,
  • poslovniku knjižnice,
  • zgodovini knjižnice,
  • zgodovini pisav,
  • vrstah knjižnic v Sloveniji,
  • vrstah knjižnega gradiva,
  • vrstah katalogov,
  • citiranju literature,
  • zgradbi seminarske naloge.

V okviru KIZ dijaki tudi sami iščejo gradivo v šolski knjižnici (s pomočjo delovnih listov), spoznajo in se naučijo uporabljati različne jezikovne priročnike. Zaključni letniki tudi obiščejo Osrednjo knjižnico Celje pod vodstvom profesorja.

DELOVNI ČAS V KNJIŽNICI  :

PONEDELJEK 8.30-9.30  13.30-15.00 ure

TOREK 10.00-12.30 15.00 -17.45 ure

SREDA 8.30 - 9.30 12.00 - 16.00 ure

ČETRTEK 8.00-12.00 ure

PETEK 8.00-10.00  12.00- 14.00 ure

Zgodovina knjižnice

Zgodovina knjižnice je tesno povezana z zgodovino ustanovitve Kmetijske šole v Sv. Juriju ob južni železnici. Ustanovitev slovenske kmetijske šole je bila splošna zahteva Slovencev. Konec 19. stoletja je bilo ponemčevanje pravkar na pospeševalnem pohodu. Slovenci so morali po eni strani nenehno braniti vsako ped svoje zemlje, po drugi strani pa biti težek boj za najmanjšo svojih pravic, posebej še na šolskem področju. Uspešno delovanje kmetijskega učnega zavoda na Kranjskem je spodbudno vplivalo tudi na štajerske Slovence, ki so si zaželeli enake šole s slovenskim učnim jezikom. Boj za ustanovitev šole je tekel dolga leta. Po dolgoletnih zahtevah je Štajerski deželni zbor na svoji seji 12. novembra 1903. leta sprejel sklep, da mu “naj Deželni odbor na prihodnjem zasedanju poroča o predlogu poslancev Vošnjaka in tovarišev v zadevi ustanovitve kmetijske šole s slovenskim učnim jezikom za Spodnjo Štajersko”. In šele na seji 23. marca 1907. leta je zbor sklenil ustanovitev zavoda in odobril finančna sredstva. Šola je bila dograjena jeseni 1909. leta.

Ob ustanovitvi je v statutu in učnem načrtu bil izražen namen zavoda:

  1. Izobraževanje sinov štajerskih kmetovalcev. V desetmesečnem tečaju naj se kmečkim mladeničem utrdi in spopolni v ljudski šoli pridobljeno znanje. S primerno prikrojenim teoretičnim poukom o naravoslovju in strokovnih predmetih (živinoreji in mlekarstvu, poljedelstvu, travništvu, sadjarstvu, vrtnarstvu, gozdarstvu, kmetijskem gospodarstvu in knjigovodstvu), kot tudi s praktičnimi vajami na šolskem posestvu se kmečki fant usposablja, da bo bolje spoznal ustroj kmetijskega gospodarstva.Ta pouk naj mu poda zaokroženo primerno znanje, obenem pa naj poveča sposobnost za nadaljnjo samoizobrazbo.
  2. izobraževanje ženskega naraščaja. V ta namen služijo šesttedenski gospodinjski tečaji, ki se bodo prirejali vsako leto. V teh se urijo dekleta v gospodinjstvu in jim bo dana prilika, da se poučijo o temeljnih načelih živinoreje, mlekarstva, vrtnarstva in uporabe sadja.
  3. izobraževanje tudi starejših praktičnih kmetovalcev. Tem se ponuja priložnost, da se v posebnih tečajih poučijo o pomembnosti raznih novih pripomočkov.
  4. pouk širših slojev s potovalnimi predavanji strokovnih učiteljev zavoda,
  5. z raznimi spisi v strokovnih in drugih časopisih,
  6. obsežno posestvo zavoda podpira uspešnost teh namenov. S tem ima služiti kot vzorno gospodarstvo, v katerem se vsakojaka gospodarsko – tehnična sredstva primerno uporabljajo, kmetu v spodbudo in pouk; da se na njem vedno, na novo pojavljajoča sredstva umnega gospodarstva glede njih praktičnega pomena za Spodnjo Štajersko poizkušajo; da neposredno vpliva na zboljšanje kmetijskih razmer z oddajo plemenskih živali in rastlin.

Enako kakor danes, je bilo tudi včasih treba poskrbeti za obvezno literaturo za učitelje in učence. Pouk je obsegal teorijo in prakso. Teoretični predmeti so bili razdeljeni v štiri skupine:

  1. nadaljevalne predmete: slovenski jezik z ozirom na domačo zgodovino in spisje, računstvo, geometrijo in risanje;
  2. utemeljevalne predmete: fiziko, kmetijsko rastlinstvo in kmetijsko živalstvo ter kemijo;
  3. strokovne predmete: poljedelstvo, travništvo, gozdarstvo, vrtnarstvo, mlekarstvo, živinorejo, kmetijsko gospodarstvo, knjigovodstvo, sadjarstvo, zemljemerstvo in niveliranje ter zakonodajo;
  4. postranske predmete: nemški jezik, petje, čebelarstvo.

Ivan Bellc, prvi ravnatelj Kmetijske šole v Šentjurju, se je med starejšimi kmetijskimi strokovnjaki uveljavil kot priznani popularni in plodoviti strokovni pisec. Poleg področnih strokovnih knjižic je objavljal svoje strokovne izkušnje v slovenskih in nemških strokovnih časopisih, kasneje tudi v hrvaških in srbskih.

Inventarna knjiga (obrazec 180-39) na Kmetijski šoli Šentjur, ki so jo pričeli pisati verjetno po letu 1945, je obsegala razdelitev knjig v naslednje skupine z oznakami za stroko in številko knjige v stroki .


slika Izpis iz inventarne knjige

Februarja, leta 1975, so pričeli vpisovati novo inventarno knjigo za knjižnice Obr.: 1,1 in knjižni listek (obr.: 1,2). Pripravljali so se na prehod razvrščanja gradiva na osnovi slovenske strokovne terminologije in mednarodno uveljavljene klasifikacije (univerzalne decimalne klasifikacije).

V kroniki šolskega leta 1954/55 piše, da na zavodu obstajata dve knjižnici:

  • šolska, v kateri je bilo nad 300 knjig, v glavnem strokovnih,
  • mladinska, z okrog 200 knjigami, pretežno leposlovnimi.

Knjige so bile namenjene učiteljem , ki jih je bilo na šoli pet in učencem enoletne kmetijske in enoletne Kmetijsko gospodinjske šole. Na šoli sta bila dva razreda učencev.

Ko je v šolskem letu 1961/62 prišlo do združitve Kmetijske šole Šentjur z Vrtnarsko šolo v Medlogu in Hmeljarsko šolo v Vrbju, je knjižnica v Šentjurju ostala v Šentjurju in tudi evidenca knjig se je še naprej vodila ločeno od knjižnice v Medlogu na bivši Vrtnarski šoli.V tem času je knjižnico v Šentjurju imela na skrbi mag. Nevenka Cmok. Tako je knjižnica tudi, ko je prišlo do ločitve Vrtnarske in Kmetijske šole v šolskem letu 1997/98, ostala ohranjena.V knjižnici so ostale ohranjene tudi stare knjige, ki imajo arhivsko vrednost, ker kažejo sliko knjižnice ob nastanku šole, mnoge med njimi pa so posebnost, ker so avtorji slovenski kmetijski strokovnjaki.

Za nakup, vpis v inventarno knjigo in evidenco izposoje so skrbeli varuhi knjižnice, ki pa so se menjavali v posameznih šolskih letih.Po rokopisu v prvi dosegljivi invertarni knjigi so za knjižnico skrbeli strokovni učitelj Vladimir Kuret, učitelj Izidor Horvat, učiteljica gospodinjstva Rezka Brglez-Breznikar, mag. Nevenka Cmok-Zabavnik, prof. Jerica Ambrož, učiteljica gospodinjstva Štefka Bračič. Šele po letu 1988 je kot knjižničarka prevzela knjižnico profesorica umetnostne zgodovine Tatjana Oset, ki je dopolnjevala tako svojo delovno obvezo. Profesorica Melita Požežnik je bila v celoti zaposlena kot knjižničarka.Od šolskega leta 2000/2001 je knjižničar Roman Štraus.

Knjižnica v svojo dejavnost vključila tudi izposojo učbenikov učencem za eno šolsko leto (učbeniški sklad). Skrbnik učbeniškega sklada je knjižnica. Dijaki ob izposoji plačajo 30 % vrednosti učbenikov. Knjige na koncu šolskega leta vrnejo v šolsko knjižnico.

Knjige so bile locirane v kabinetih učiteljev, le knjige za dijake so bile v kabinetu varuha knjižnice. Šele v šolskem letu 1978/79 se je šolska knjižnica vselila v samostojen, na novo opremljen prostor. Septembra 1983 pa je v novozgrajeni stavbi dijaškega doma bil tudi namenski prostor za knjižnico v centralni lokaciji šolskih stavb.

Viri: Arhiv Kmetijske in gospodinjske šole Šentjur.

Zbrala:

mag. Nevenka Cmok

Roman Štraus