PROSTI ČAS
Velik del prostega časa že od mladih nog intenzivno posvečam smučanju zunaj
urejenih smučišč. Turno smučanje v visokogorju me je
zasvojilo že pred 25 leti, zadnjih 15 let pa sem našel obilo zadovoljstva
in užitkov pri smučanju na večjih strminah - alpinističnem
smučanju.
Na osnovi tako bogatih izkušenj sva z Andrejem Terčeljem napisala priročnik
"Skrivnosti nedotaknjenih strmin",
z 101 nasvetom za smučanje zunaj urejenih smučišč, ki je bil deležen vrste
pohval "izvedencev" in "uporabnikov".
Leta 1988 me je zastrupila nova oblika aktivnosti v gorah -
jadralno padalstvo. V času začetkov so bili poleti s padalom bolj povezani z gorami
kot so danes, ko se je moč z vsakim malo boljšim padalom (ob ustreznem
znanju in razmerah) dvigniti nad naše vrhove. Ostajam pripadnik manjšine,
ki poleg jadranja še vedno prisega na mirne polete z naših dvatisočakov.
TURNO SMUČANJE
Moja definicija:
Turno smučanje predstavlja smučanje zunaj urejenih smučišč v sredogorju
in visokogorju. Turni smučar se na vrh gore oziroma cilja praviloma povzpne
z lastnimi močmi, peš ali na smučeh. Turno smučanje se odvija na položnih
in zmerno strmih pobočjih, kjer (v dobrih snežnih pogojih) padci niso
kritični.
Turno smučanje v rekreativni obliki se je pojavilo z razvojem zimskega
turizma v Alpah ob začetku stoletja. Pravzaprav je sprožilo nastanek
smučarskih središč in današnjega "alpskega" smučanja ob žičnicah.
Pri nas je trenutno težavnost turnih smukov ocenjena na dva načina:
- starejši način (vodnik TURNI SMUKI, 2.izdaja, Miro Črnivec & Ciril
Praček, Plan.založba, LJ 1985) loči tri razrede smukov:
- lahke,
- srednjetežke,
- težke;
- novejši način (vodnik SLOVENIJA - TURNOSMUČARSKI VODNIK, Igor Jenčič,
Sidarta, LJ 1998) pa uporablja pet stopenj težavnosti:
- nezahtevno (I),
- delno zahtevno (II-),
- zahtevno (II),
- bolj zahtevno (II+),
- zelo zahtevno (III-/III)
in dodaten razred "ledeniško" (v oklepajih so navedene pripadajoče
ocene po francoski lestvici, ki se sicer uporablja
za ocenjevanje težavnosti alpinističnih smukov).
NAJLEPŠI TURNI SMUKI (po mojem trenutnem navdihu)
- Pri nas - srednjetežki:
- Kanjavec - Krma (čez Boh.vratca) / 1900m (mar-maj)
- Kredarica - Vrata (za Cmirom) / 1600m (mar-maj)
- Turn pod Razorjem - Mlinarica / 1300m (mar-maj)
- Pri nas - težji:
- Grintovec - Kokrško sedlo - Kam.Bistrica / 1900m (jan-apr)
- Stol - Završnica (Zabreški plaz) / 1600m (jan - mar)
- Stenar - Sovatna - Vrata / 1500m (mar-maj)
- V Centralnih Alpah ("ledeniški"):
- Punta Gnifetti 4554m - Alagna / 2700m (mar-jun)
- Alphubel 4206m - Saas-Fee / 2500m (mar-jun)
- Gran Paradiso 4061m / 2000m (mar-maj)
POVEZAVE
Mnogo koristnih praktičnih nasvetov za turno smučanje je zbranih
v priročniku
"Skrivnosti nedotaknjenih strmin", veliko zanimivega
pa najdemo na strežnikih doma in po svetu.
Za izkušene gornike in turne smučarje bo zanimiv
seznam alpskih štiritisočakov (s komentarjem v angleščini). Urejen
je - zanimivo - po višinski razliki vzpona po najlažjem oziroma
"normalnem" pristopu, od najvišjega možnega izhodišča (cesta, žičnica)
do vrha.
ALPINISTIČNO SMUČANJE
Moja definicija:
Alpinistično smučanje predstavlja nadgradnjo turnega smučanja v visokogorju,
ki se odvija na večjih strminah (nad 45 stopinj) oziroma bolj izpostavljenih
pobočjih, kjer vsak zdrs ali padec predstavlja resno nevarnost.
Redki začetki alpinističnega smučanja v visokih alpskih stenah segajo v
sredino tridesetih let. Opazno pa je postalo šele začetkom sedemdesetih
let in takrat kmalu zaživelo tudi pri nas.
Pri alpinističnem smučanju se uporablja več načinov ocenjevanja
težavnosti, ki upoštevajo več elementov, predvsem pa naklonino in
izpostavljenost. Pri nas se je udomačila francoska lestvica, ki ima
sedem osnovnih stopenj za skupne težave smučarskega podviga (I-VII).
Pokriva vse težavnosti, od najlažjih turnih, do najtežjih alpinističnih
smukov. Pri težavnostih okoli III stopnje turno smučanje brez ostre
meje preide v alpinistično.
NAJLEPŠI ALPINISTIČNI SMUKI (po mojem trenutnem navdihu)
POVEZAVE
Mnogo koristnih praktičnih nasvetov za alpinistično smučanje je zbranih
v priročniku
"Skrivnosti nedotaknjenih strmin", veliko zanimivega
pa najdemo na strežnikih doma in po svetu.
JADRALNO PADALSTVO
Večina jadralnih padalcev s pripadajočo težko opremo uporablja
peščico lahko ("udobno") dostopnih vzletišč. Seznam le-teh in
vse aktualne informacije najdemo na osrednjem
SLO strežniku za jadralne padalce . Izkoristite tudi povezavi za
info o JP v Furlaniji ali
na svetu nasploh.
Za redke ljubitelje letenja v našem visokogorju pa tule navajam nekaj
manj znanih, na lastni koži preizkušenih vzletišč nad 2000m.
V ugodnem vetru je seveda moč poleteti skoraj
z vseh naših vrhov, a večina takih vzletov ni prav nič mikavnih.
Zato so našteta tako dobra kot slaba, ločena predvsem glede na
"gladkost" vzletišča oziroma nevarnost, da se ob dvigu padalo zapne
ali strga.
- Dobra vzletišča:
- Brana - planota JZ od vrha, 2200m (JZ)
- Briceljk - S od vrha, 2300m (J)
- Kalška gora - na V pobočju, 2000m (JV)
- Planjava - ob grebenu JV od vrha, 2300m (J)
- Stol - pod Prešernovo kočo 2150m, (JV, J, JZ)
- Storžič - predvrh 2100m (JV, J, JZ)
- Mangrt - na meliščih J od vrha 2600m (JV)
- Sleme (nad Mojstrano), 2050m (V, JV, Z)
- Škrnatarica, 2400m (J)
- Plešivec (Loška stena), 2185m (JV)
- Begunjščica 2030m, (J)
- Mala Rinka 2200m Podi
- Viševnik - predvrh 2050m (JV)
- Slaba vzletišča (velja za ožje območje vrha):
- Grintovec
- Prisojnik
- Raduha
- Rombon
- Jerebica
- Vrh Krnice
Po moji statistiki se na naštetih vrhovih večinoma obnesejo le
jutranji poleti, popoldne so vrhovi pogosto nad bazo oblakov,
ozke doline pa ostanejo (apr-sep) močni vetrovniki pozno v večer.
Moja definicija: