Za rekonstruiranje zgodnjesrednjeveške fizične pokrajine Bistriške ravni in Mengeškega
polja smo uporabili historične vire in znanstvene interpretacije.
Kot najuporabnejši vir za rekonstrukcijo zgodnjesrednjeveškega okolja so se pokazali historični viri:
toponimi, Jožefinski vojaški zemljevidi z opisi sekcij in Krajevni leksikon Dravske banovine.
Toponimi odražajo elemente
fizične pokrajine: gozd, log, brezovica, loke...
zaznavne pokrajine: veles, perovo...
Težave pri uporabi metode kartiranja toponimov
'Premikanje' Do 'premikanja' toponimov je prihajalo v preteklosti, ko se prvotna ledinska imena skrčijo na poimenovanja posameznih parcel; premik toponima je lahko 'napaka' historičnega ali modernega kartiranja.
|
Časovna nedoločljivost oz. datacija Proces, ko skupina ljudi vstopa v nek
prostor imenujemo mentalno kartiranje. Takrat skupina prostor spoznava, ga
skuša ‘udomačiti’in ga ‘pripravlja za uporabo’. Pvi korak v
humanizaciji prostora je poimenovanje krajev. S tem se uspostavi zveza
fizičnih lokacij z opisnimi, razvrščujočimi in označevalnimi sistemi
kulture. V tem procesu nastajajo poimenovalni toponimi. Ti služijo za
orientacijo v prostoru in lokacijo potencialnih virov (poimenovanje fizičnega
okolja, na primer Dob). Na drugi strani nastajajo toponimi, ki določenim
mestom pripisujejo vrednote poimenovalcev (poimenovanje zaznavnega okolja,
na primer Hudo, Velesovo). Kraji dobijo pomen, identiteto in referenco v
zavesti prebivalcev. |