Peto pismo:
PODROBNOSTI (JEZIKOVNI VOZLI)
1.
Imena
praznikov
pišemo z malo začetnico (npr. božič, velika noč, novo leto). Izjema so
prazniki, ki izhajajo iz lastnega imena (npr. Marijino vnebovzetje).
2.
Lastna
imena
(imena bitij, zemljepisna imena, stvarna imena) pišemo z veliko začetnico.
-
Imena
bitij: ime, priimek, vzdevek, ime prebivalca, ime živali …
-
Zemljepisna imena delimo na naselbinska in nenaselbinska.
Naselbinska so imena strnjenih naselij – bodi pozoren na zapis kraja, v
katerem živiš ali si bil rojen ipd. (npr. Škofja Loka, Dolga vas, Novo
mesto, Uršna sela).
Zemljepisna nenaselbinska imena so vsa ostala imena, npr. imena pokrajin,
delov države, delov naselij (kot so npr. ulice), vzpetin, voda … Z veliko
začetnico pišemo le prvo besedo, drugo pa, če je že lastno ime.
Primeri: Združeni arabski emirati, Črna gora, Gorenjska, Bela krajina,
Goriška brda, Zbiljsko jezero …, vendar: Julijske Alpe.
3.
Imena
jezikov
pišemo z malo začetnico.
4.
Vrstne
pridevnike
iz lastnega imena pišemo z malo začetnico (npr. solkanska obvoznica,
trzinska znamenitost).
5.
Imena
veroizpovedi
pišemo z malo (kristjani, rimokatoliki, muslimani …).
6.
Zapis
števnikov
Glavne in vrstilne števnike pišemo tako z besedo kot s števko. Glavne
števnike do 100 in stotice pišemo skupaj, vse ostale narazen; pri zapisu s
števko ne pišemo pike. Vrstilne števnike pišemo vse skupaj, v zapisu s
števko (cifro) ne pozabimo na piko.
Primera:
365 – tristo petinšestdeset (Koliko?)
66. – šestinšestdeseti (Kateri?)
7. Kako
zapišemo
rojstni datum?
Primer: Rojstni dan imam 31. 7.
®
V povedi napišemo le eno piko, ne dveh (Narobe: Rojstni dan imam 31. 7..).
8. Kako
beremo
številke?
Nič (in ne nula!), ena, dve (in ne dva), tri, štiri … Ko beremo oz.
govorimo številke, upoštevamo, da je beseda številka ženskega spola, zato
pri branju/govorjenju uporabljamo žensko obliko: ena (številka), dve
(številki), tri (številke) … Če pa bi preštevali samostalnike moškega
spola, potem bi uporabili moško obliko: en (brat), dva (brata), trije
(brati) …
|