V prvem pismu se učenci predstavijo drug drugemu. Pojasnite jim, da pismo nikoli ni samo seštevek ali skupek dejstev, pač pa mnogo več. Poudarite, da zgolj odgovarjanje na vprašanja in naštevanje podatkov v pismu za partnerja ne bo zanimivo branje.

Ker je to prvo pismo, ki ga bodo učenci pisali svojim partnerjem, je smiselno, da skupaj z njimi predelate splošna pravila/značilnosti pisanja pisem (nagovor, odstavki…).

Če pišejo e-pismo, jim pojasnite razlike med elektronskim in običajnim pismom. Tako se boste izognili morebitnim nesporazumom, ko jih boste pri pouku učili pisati „navadno“ pismo (neuradno ali uradno).

Z učenci se pogovorite in jim razložite, da naj bi bila načrtovana pisma izmenjava različnih idej oziroma zamisli. Poglaviten namen ali ideja projekta je, da učenci dveh šol poleg izmenjave določenega števila e-pisem/pisem lahko med seboj komunicirajo tudi s pomočjo sodobne tehnologije, če je to mogoče. Tako na primer (odvisno od možnosti in spretnosti) lahko oblikujejo spletne strani z dogovorjeno vsebino, razpravljajo na forumu ali klepetajo v živo preko medmrežja, si izmenjajo slikovno gradivo, kar vse zagotovo popestri in poglobi podobo partnerskih otrok iz drugega okolja oz. drugih kultur ali drugih držav.

Za pisanje prvega pisma, v katerem se predstavijo, dobijo učenci v svojem gradivu večje število že oblikovanih besednih zvez oz. povedi, ki jih lahko uporabijo tako, da jih dopolnijo s svojimi podatki.

Prvo pismo je le kratka (uvodna) predstavitev. Učenci naj napišejo svoje ime, priimek, starost, katerega spola so, nekaj o družini in okolju, kjer živijo, svojem značaju, konjičkih in interesih, svojem izgledu, kaj jim je všeč in česa ne marajo.

Ker bo veliko naštetega vključeno v nadaljnja pisma, jim pojasnite, da daljša, izčrpnejša predstavitev ni potrebna.

Priporočljivo je, da na začetku svetujemo učencem, naj najprej napišejo osnutek pisma na papir. To lahko opravijo za domačo nalogo. Tisti učenci, ki imajo doma računalnik, lahko napišejo osnutek pisma v elektronski obliki in si ga shranijo na npr. disketo/USB-ključ.

Učencem svetujete pri oblikovanju pisem in jim predlagate popravke. Tisti, ki so pismo že prej pripravili v e-obliki, popravljajo besedilo neposredno na računalniku, ostali na papirju, nato ga prepišejo in shranijo na disketo/USB-ključ ali na lokalni računalnik (ali strežnik).

Prav gotovo je način dela odvisen od tega, koliko znanja učenci že imajo, koliko računalnikov je na voljo v šoli oziroma ali imajo učenci ustrezno opremo doma. 

Vedno preberite in spremljajte izdelke svojih učencev. Včasih učence zanese in uporabijo neprimerne izraze, jezik, ki bi znal spraviti v zadrego vašega partnerja.

Prepričajte se tudi, da so učencem, medtem ko pišejo pisma, na voljo elektronski ali knjižni pravopis ter slovarji.

DRUGE IDEJE

Skupaj s pismom lahko učenci pošljejo tudi svojo fotografijo ali risbo, sliko (avtoportret). Za ta namen mora biti na voljo skener, digitalni fotoaparat, odvisno pač od opreme, ki jo imate na šoli na voljo.

Učenci tudi lahko za predstavitev uporabijo video kamero ali digitalno video kamero. Vsak učenec se na kratko predstavi (pove svoje ime, spol, starost ter besedo ali dve o svoji osebnosti). Ta video posnetek se lahko pošlje skupaj s pismom po elektronski pošti ali se objavi na šolski spletni strani ali pa se pošlje po navadni pošti.

Učenci lahko tudi organizirajo tematsko video konferenco, na kateri se neposredno predstavljajo.

Tovrstne izmenjave so namenjene zbliževanju učencev. Imeli bodo konkretnejše predstave o tem, kdo so njihovi partnerji, to pa bo, upajmo, vodilo k medsebojnemu globljemu razumevanju in večji zainteresiranosti za projekt. Na ta način se pletejo močnejše vezi med učenci.

Vedite, da se je najprej potrebno o vseh podrobnostih sodelovanja (številu pisem, pogostosti in rokih pisanja, uporabi sodobne tehnologije…) predhodno pogovoriti in dogovoriti z učiteljem partnerske šole. Oblike komuniciranja so odvisne od tehnične opremljenosti šole, zmožnosti uporabe le-te in smiselnosti njene uporabe za namen projekta.

Prav tako je vse odvisno tudi od volje učencev, koliko so pripravljeni komunicirati med seboj na opisani način. Zato posvetimo več časa motivaciji in predstavitvi namena projekta. Zaželeno je, da so učenci aktivni soustvarjalci programa sodelovanja v projektu.