To gradivo je nastalo na osnovi začetniških napak, ki sem jih odkril in se na osnovi njih učil ..., hm, za uvod pa malo "filozofije", ki bo mogoče vplivala na kakšno odločitev.
Včasih gre estetika in kvaliteta narazen. Vsaka žica ima dva konca (kot palica). Na obeh koncih je nevarnost slabega stika. Tudi najboljši mikro vtič ima prav tako dva konca (en ob prevodniku, drugi k mikro vtičnici, ki ima tudi ...) Ali naj napišem na dolgo? Lepo je videti in delati s statičnimi kabli, ki se zaključijo z vtičnico,
nato na vsaki strani damo kratek pregiben kabel z dvema vtikačema, s katerim priključimo dve napravi (router, hub, strežnik, računalnik). Tako dobimo za eno povezavo 3 kable, 8 vtičnih elementov (11elementov s skupaj 22 kritičnimi točkami za 8 prevodnikov, kar da pesimistično 176 kritičnik točk, brez tistih v napravah)! (Cenovno gledano: 4 mikro vtikači + 2 dražji mikro vtičnici + dve vrsti kabla).
Če stvar poenostavimo, naredimo en kabel in dobimo samo 8 kritičnih točk, oziroma z 8 prevodniki 64. (Cenovno: 2 mikro vtikača + ena vrsta kabla).
V navodilih se ne bom spuščal v specialitete, ker če delaš sam, predvidevam, da nimaš denarja za ekstra kvalitete (oklepljeni kabli in vtikači proti elektromagnetnim motnjam)!
Preden se lotiš dela
, moraš potrošni material kupiti, specialno orodje pa se lahko izposodiš pri prijateljih (če imajo in posodijo...):
nekaj več mikro vtikačev
RJ-45 (boljši in dražji so Cat RJ-45 , ...),
UTP kabel Cat 5
obvezno (kategorije 5 ali menda "3 X hitrejši" Cat 5E plus),
posebne klešče za stiskanje mikro vtikačev (za enkratno uporabo so predrage!), s kladivom in izvijačem pa bo šlo precej težje (a je kdo že poizkusil?)
olfa nožiček za luščenje zunanjega plašča kabla (ker je večina klešč predvidenih snemanje izolacije iz ploščatega kabla) in
dobre ščipalne klešče (predlagam čelne, zaradi vzporednih čeljusti, pri diagonalnih radi prevodniki drsijo in ni pravokoten rez, pa še pri omenjenih se lepše poravnajo prevodniki). Notranje izolacije ne luščimo.
odreži dovolj dolg kabel (podaljšaj ga vsaj za tri možne zamenjave vtikačev, ker ga vsakokrat izgubiš najmanj 3 cm),
pri predpripravi kabel oluščiš približno 15-20 mm,
razporediš barvne parice (pare prevodnikov) glede na vrsto vezave. Prevodniki se najlepše poravnajo kar v samem vtikaču, nato jih pri krajšanju popraviš še med čeljustmi ščipalnih klešč.
Prevodnike moraš nato skrajšati na 1/2 palca (1/2"), da se zunanja izolacija dotakne zožitve v vtikaču (glede na to, da ameriška stran priznava metrične mere, dela pa še vedno s palci /inch/ se ne čudim, da so imeli že dva totalna karambola pri pristajanju na Marsu...) - nič ne bo narobe tudi s 13 mm, saj bo zunanja izolacija zdrsela vseeno skozi mesto, kjer jo klešče stisnejo, ali vsaj z 12 mm, da jo bodo trni kontaktov na RJ-45 še ujeli!
Kabel vstaviš v vtikač tako, da so prevodniki do konca vtikača
, pri tem pazi: prva parica mora biti na levi strani, kontakti na vtikaču pa obrnjeni navzgor! Vse skupaj daj v klešče in močno (res močno) stisni. Klešče namreč hkrati potisnejo vseh 8 kontaktov v konce prevodnikov in stisnejo grlo čez zunanjo izolacijo kabla.
Ko narediš isto še na drugi strani,
preizkusi kabel.
Neverjetna pomoč pri izdelavi je posebni
Tester za UTP kable, ki ima vtičnice za RJ-45 vtikače na kablu z oznakami za vse tri vrste vezav. Z LED diodami pokaže vrsto in mesto morebitne napake. Pri pravi priključitvi pokaže tudi kateri vtikač je neuporaben.
Če testerja ne moreš dobiti, ne boš do priključitve naprav vedel, če povezava deluje. Ob napaki pa ne moreš ugotoviti, katera stran kabla ima napako, razen vizualno, s primerjavo obeh vtikačev.
Če je kje napaka, naj se ti ne smili odrezati vtikača in ponoviti operacije - ni druge pomoči (pri prvi napaki se lahko malo smiliš sam sebi, a ne pretiravaj, ker je to izguba časa ob izgubljenem denarju )! Raje preveri v prozornih vtikačih razpored in dolžine prevodnikov (tudi primerjaj začetnega in končnega). Upoštevaj star pregovor z mojim zaključkom: enkrat se vsak zmoti, druga napaka pride sama, v tretje gre rado, po četrti napaki pa raje uporabi boljše orodje, močnejšo svetlobo in očala.
Obstajajo
trivariante vezave kablov. Katero varianto kabla potrebuješ? Kljub trem variantam, sta namreč dovolj samo dve:
"crossover cable" (jaz bi ga imenoval navzkrižni kabel) z navzkrižnim stikom dveh parov prevodnikov, za "solo" povezavo dveh računalnikov med seboj (par prevodnikov z izhodnim signalom iz prvega računalnika gre na drugi strani v vhod drugega računalnika in obratno). Lahko ga uporabiš tudi za vezavo router-ja in Hub-a med pravima vtičnicama ali ob uporabi posebnega preklopnika. Mogoče ga niti ne boš potreboval, a vseeno ga je dobro imeti pri roki (dolg naj bo za zračno linijo med dvema najoddaljenejšima sosednjima računalnikoma).
Drugi tip vezave kabla (te v računalniški mreži sigurno potrebuješ) ima oznaki:
"Straight-thru" EIA/TIA 568A standard in
"Straight-thru" EIA/TIA 568B standard. Kakšna razlika je med njima? Samo barvna, da se ena varianta lepo ujema z barvami na eni strani crossover kabla, druga varianta pa z barvami na drugi strani. Torej za barvno sledenje signala. Ampak signal lepo potuje skozi bakreno žico - če je izolacija zelena ali oranžna! Važen je le enak razpored prevodnikov na obeh straneh kabla in upoštevanje položajev posameznih parov prevodnikov (prvi, tretji in četrti par so skupaj, drugi par pa sta prevodnika ločena na 3 in 6 pozicijo mikro vtikača). Posamezni pari (parice) so barvno označeni: neka barva (oranžna, zelena, modra ali rjava) in črta iste barve na beli podlagi. Tudi ta dva prevodnika v parici ne smeš na drugi strani zamenjati!
Strokovnjaki te bodo samo zmedli, kakšen kabel od teh dveh potrebuješ! Ne obstaja "boljši ali slabši".