| Ko orel zagleda svojo žrtev, jo mora še ujeti. Pri tem uporabi svoje kremplje. Ko se z veliko hitrostjo spusti in vanjo zasadi ostre kremplje, jo lahko v trenutku ubije. Če se to ne zgodi, jo s kremplji močno stiska ali pa jo odvrže po strmem pobočju in takrat zagotovo pogine. | |
| Orlov kljun je videti zelo
nevaren, vendar ga pri ubijanju ne uporablja. Z njim trga meso že ubitega
plena. Orli žrtvi običajno slečejo kožo ali perje in šele potem začnejo
svojo pojedino. Ker požirajo le manjše kose, se davijo s hrano več kot 20
minut. Pri tem se previdno ozirajo in prisluškujejo na vse strani.
Nekaj neprebavljive hrane pa vseeno pogoltnejo. Ti delčki se vrnejo nazaj skozi usta v obliki izbljuvkov ali kep vsakih 5 ali 8 dni kot ostanki kosti, dlake, perja... Tako raziskovalci proučujejo prehrano orlov. Na žalost na ta način ne da pravih izsledkov. Ko orel upleni večjega sesalca, je manj izbljuvkov, saj so kosti večje in lažje trga meso z njih. |
 |
|
Planinski
orli lovijo na odprtih pašnikih. Med letom že na daleč oprezajo za plenom.
Uspešen lov je pogojen z presenečenostjo plena. Orli pogosto krožijo vzdolž
gorskih grebenov in natančno opazujejo dogajanje spodaj. Ko zagledajo plen
se hitro spustijo, tako da so žrtve presenečene in podležejo plenilcu.
Pa vendar so živali, ki so pogosto plen planinskega orla, na raznovrstne načine pred njim zaščitene. Njihovo telo je varovalne barve, ki se zlije z okoljem, kjer živijo (planinski zajec je pozimi bele barve). Plenilec iz zraka ponavadi opazi žival v gibanju. Kadar manjša žival zazna nevarnost iz zraka v trenutku postane negibna - kot bi zmrznila ali okamenela. Na ta način se brani. Planinski orli včasih lovijo v parih. Močnejša samica pogosto hodi po tleh in prestraši zajca, ki beži pred njo. Samec kroži nad njima in presenečenega zajca med begom zgrabi in usmrti. |