PERESA IN PERJE

Vsi vemo, da je orel ptica. Ampak zakaj ga uvrščamo med ptiče? Ker leti? Ker leže jajca? Ker ima perje?

Letenje zagotovo ni pravilen odgovor, saj ni značilno samo za ptice. Tudi žuželke letijo. Emuji, kiviji in pingvini so ravno tako ptice, ki imajo peruti, a ne letijo.

Tudi ker ležejo jajca, niso ptice. Žuželke, ribe, žabe, želve, kače in nekateri avstralski sesalci tudi ležejo jajca.

Pravilni odgovor je seveda perje, posebnost, po kateri se ptice razlikujejo od vseh drugih živali.

Peresa imajo edinstveno strukturo za letenje. To so v bistvu mrtvi izrastki kože, zgrajeni iz roževine ali keratina, iz katere so tudi dlake in nohti sesalcev. Nanje se navezuje zapleten sistem majhnih mišic. V vsako mlado pero iz kože vstopajo poseben živec in krvne žile, odrasla peresa pa so popolnoma mrtva. Vsako pero ima tulec, s katerim je vsajeno v kožo in ki se na drugi strani nadaljuje v osrednje rebro ali os, iz katerega dvostransko izrašča na stotine stranskih vej, nameščenih v eni ravnini, ki sestavljajo peresno kosmačo. Iz vej se zopet dvostransko cepijo žarki ali vejice in na tistih, ki so obrnjene proti vrhu peresa, so drobni kaveljčki, s katerimi se oprijemajo nekaveljčkastih vejic naslednje stranske veje; takšna prepletajoča zgradba daje peresu stalno obliko in utrjuje peresno ploskev. Pod krovnim perjem oziroma tik ob koži imajo ptice večinoma debel sloj puha-mehkih in kratkih peres, ki dajo telesu dodatno izolacijo.

Ptice so lahko poraščene z več vrstami peres. Najmočnejše tulce in osrednja rebra imajo letalna in repna peresa. Poznamo tudi puhasta peresa, pri katerih so vejice rahlo prepletene in delujejo kot odličen toplotni izolator. Osnovna ali konturna peresa so iz mrežasto prepletenih žarkov ali vejic peresa.

Konturna peresa so manjša in nežnejša od letalnih. Telo poraščajo tako, da zgladijo zunanje telesne ploskve in dajo telesu kar najbolj aerodinamično obliko.

Orel ima približno 7000 peres. Ali si lahko zamisliš, da bi jih štel? Tehtajo približno 1/8 celotne teže orla.

Zaradi vpliva vremena in obrabe bi postajalo perje s staranjem vse bolj krhko. Ptice to preprečujejo z vsakodnevnim  čiščenjem in nego. Pri tem peresa tudi namažejo z voščenimi, vodo odbijajočimi izločki posebne podrepne ali trtične žleze, nameščene na osnovi repa. Izločki te žleze vsebujejo voske, maščobne kisline, maščobe in vodo. Perju dajejo gibkost, vlago in nepremočljivost, poleg tega pa varujejo peresa tudi pred bakterijami, glivicami in ptičjimi ušmi, ki se prehranjujejo s perjem. Orli redno, vsako leto, menjavajo perje. Menjava perja ali golitev poteka postopoma, tako da lahko ves čas letajo, začne pa se zaradi krajšanja oziroma daljšanja dni.