Kot člena dva v verigi večno speta
pojdiva svojo pot tesno objeta.
Tako še kamen nogi bo mehak,
tako bo láhko nama vsako breme
in svetle nama bodo črne teme,
tako še pelin nama bo sladak.
LE GREBI, GREBI mi v láse
s to toplo dlanjo!
Jaz pa priklenem te nase
tesnó, tesnó,
za vse čase,
vse dotlej, da bodo te skuštrane grive,
ki grebeš vanje, vse sive, sive.