Text Box: V UČILNICI 
ZA TEHNIKO 
IN  TEHNOLOGIJO...
OŠ TrebnjeRectangular Callout: PROJEKTI

 

 

 

 

 

STOJI, STOJI TAM    BELI  GRAD...

 

 

 

 

 

PROJEKT-ODPADKIVODA IN KULTURNA DEDIŠČINA-
RAZISKOVALNA NALOGA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

POVZETEK

 

Naslov naloge: TEČE, MI TEČE, VODICA

 

Avtorji:

Alenka Vovko, Matjaž Vovko, Tadeja Košak, Emil Košak, Karmen Mirtič, Maruša Smolič, Tadej Glivar, Robi Glivar, Gregor Smolič, Primož Novak, Katja Mohorčič, Samo Mohorčič, Janez Kovačič, Matej Pirc, Dejan Pekolj, Tomaž Novak, Klavdija Korelec, Aleš Murn, Jan Kastigar, Luka Pekolj, Tina Avguštinčič, Teja Žukovec, Tomaž Novak, Sašo Gliha, Jože Kaferle, Jure Ratajec, Tomaž Kolenc, Aljaž Babič

 

Osnovna šola Trebnje                                                        

Kidričeva ulica 11

8210 Trebnje

 

Mentorici :

Lojzka Prpar: predmetna učiteljica matematike

Marija Strah: predmetna učiteljica tehnike in tehnologije

 

 

Ko smo v začetku aprila izvedeli za natečaj za otroke OŠ 2007 z naslovom Voda in kulturna dediščina, smo se takoj odločili, da bomo učenci, ki hodimo na predmetno stopnjo OŠ Trebnje in smo doma s področja Dobrniške doline, pripravili raziskovalno nalogo na to temo, saj smo vedeli, da imamo kaj raziskovati. Pri nalogi sta nam pomagali mentorici Lojzka Prpar in Marija Strah.

 

Na terenu smo raziskovali o vodi in kulturni dediščini, ki je povezana z njo. V ta namen smo sestavili anketni vprašalnik z 28 vprašanji, da smo dobili celovit pogled.

 

Vprašanja so bila razdeljena v 3 sklope:

 

Življenje pred tem, ko ste napeljali vodo v hišo in drugam

Iz vodnjaka ali izvira ste napeljali vodo v hišo ali dobili vodovod

Splošna vprašanja

 

Pogovarjali in anketirali smo 53 krajanov. Velikokrat je pri odgovorih sodelovala cela družina. Starejši so pripovedovali, mlajši pa so z zanimanjem poslušali in se čudili. Že sama anketa je pri ljudeh vzbudila zanimanje za vodo, za ohranjanje starih običajev in predmetov. Komaj smo našli kakšen škaf. Smo pa zato dobili množico odgovorov za posode s katerimi so nosili vodo ali pa jo prevažali.

 

Mlajšim niso bile znane mnoge stvari:

- da je po Dobrniški dolini tekla Žibrščica,

- da so imeli in še imajo v Koritih svoj vodovod, ki je napeljan iz izvira Pupeč,

- da pravzaprav voda izvira po celem hribu okoli katerega so vasi Preska, Reva, Artmanja vas, Korita, Dobrava in Zagorica in ima tako vsaka vas svoj izvir vode,

- da so bile po vseh vaseh nekoč luže,

- da je pri vsaki hiši stal vodnjak ali pa so ljudje uporabljali vodo iz vaške štirne.

 

Ob vsem tem smo spoznavali življenje ljudi ob vodi in v povezavi z vodo. Posebej nas je zanimalo, kaj se je bistvenega spremenilo z napeljavo vode v hišo. Nekatere žene se še spominjajo, kako so prale samo ročno ob vodnjaku, izviru ali luži. Ob izvirih in lužah so bili kamni, imenovani perivniki, na katerih so prali. Izvedeli smo tudi, kako so kuhali milo (žajfo) in katere pripomočke so še uporabljale gospodinje pri pranju.

 

Ker so morali vodo do doma daleč prenašati, najpogosteje v lesenem škafu, so si olajšali nošenje s svitkom. Našli smo še enega originalnega. Po navodilih Košakove mame smo učenke izdelale svitke. Fantje smo v okviru tehniškega krožka obnovili škaf, ki je pozabljen ostal ob studencu v Artmanji vasi.  Po njegovih merah smo izdelali nov škaf. Izdelali smo  še makete škafov, čebrov, mlinčkov in ladjic.

Zbirali smo še pregovore in ljudske pesmi o vodi in vremenu.

Pri g. Milanu Kastelicu smo dobili podatke o količini padavin od leta 1993 do 2003, ki jih zbira za MOP (Ministrsvo za okolje in prostor).

 

Ugotovili smo, da je v Dobrniški dolini pravzaprav zelo veliko vode. Na koncu smo še raziskali kam izgine in ugotovili, da se voda steka na JV polja, kjer je pred Podlipo jama Mišnica, kamor voda ponikne, na dan pa priteče spet v Luknji in se kot Temenica ali Prečnica izliva v reko Krko.

 

Vse to in še druge zanimivosti smo raziskali na ''terenu''. Prijazni krajani in krajanke pa so nam razkrivali podobe iz še ne tako davne preteklosti in opozarjali na napake, ki jih vede ali ne vede delamo, ko ne spoštujemo naravne dediščine. Za to se jim najlepše zahvaljujemo. Zdi se nam nedopustno, da lastnik zemlje, na kateri je izvir Žibrščice, izvir zasipa. Zato smo pripravili tudi nekaj predlogov.

 

Vse kar smo izvedeli, smo ob pomoči mentoric strnili v raziskovalni nalogi.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1. NAGRADA 

ZA RAZISKOVALNI PROJEKT