Timsko delo v šoli - zakaj?
Timsko delo je oblika aktivnosti, ki jo opravlja skupina strokovnjakov na tak način, da je osnova za sodelovanje neposredna delitev nalog med enakopravnimi strokovnjaki in ne položaj posameznika v formalni hierarhiji. (Pedagoška enciklopedija 1989, str. 446)
Timsko delo je koristno, kadar se za uspešno reševanje kompleksnih nalog/problemov zahteva sodelovanje več strokovnjakov, interdisciplinarni pristop ter sodelovanje različnih profilov strokovnjakov . Predpostavka za uspešno timsko delo, v katerem bodo izkoriščeni vsi potenciali, sposobnosti vsakega strokovnjaka je, da skupina preraste iz skupine strokovnjakov v skupino enakopravnih strokovnjakov - tim.

V našem primeru - v 1.razredu 9-letke bodo tim sestavljali razredna/i učitelj/ica, vzgojitelj/ica, računalnikar/ka, učitelj/ica PB.

Posamezniki, ki vstopajo v tim, se med seboj razlikujejo. Učitelji imajo različna pedagoško-psihološka znanja, stopnjo strokovne usposobljenosti, sposobnosti in osebnostne lastnosti, motivacijo za delo v timu in tudi različne delovne navade in želje po osebnostni in profesionalni rasti. Uokvirja jih tudi šolski sistem ter situacija z načinom organizacije pouka, materialnimi in delovnimi pogoji na šoli. Pomembna je odprtost za spremembe znotraj kolektiva, spodbujanje vodstva šole in občutek, da je tako delo sprejeto. Psihološki vidiki timskega dela Psihološki vidiki timskega dela in timskega poučevanja se prekrivajo, z didaktičnega vidika pa odpira timsko poučevanje še več možnosti za skupno strokovno rast članov tima. S timskim delom razvijamo sodelovalni etos: spodbujamo zavedanje, da je možno znanje, odgovornost, skrb, spretnosti in razumevanje vsakega posameznika tima uporabiti za doseganje skupnih ciljev, za premostitev težav ali ovir ter za razvijanje novih metod dela; razvijamo nove spretnosti, stališča, izkušnje in ideje, ki izboljšujejo delovne odnose; omogočamo zavedanje o različnosti posameznikov - članov tima ter o stopnji njihovega strokovnega in osebnega razvoja; spodbujamo zaznavanje dosežkov in uspehov posameznika ter celotnega tima; spodbujamo delitev odgovornosti v timu in navajamo na izražanje podpore; posameznikom zagotavljamo priložnosti za spoznavanje drugih in preizkušanje ob izzivih, zahtevah ali konfliktih v določeni situaciji.

Oblikovanje in razvoj pedagoškega tima mora biti kontinuiran proces, spodbujamo pa ga z organiziranjem takih aktivnosti, kjer je za dosego skupnih ciljev sodelovanje posameznikov nujno potrebno. Dobro vzdušje razvijamo predvsem z razvijanjem vzajemne podpore pri učiteljih, kar se med drugim lahko kaže pri dejavnostih in odnosih: da spodbujajo in podpirajo drug drugega, da si delijo in izmenjajo učna sredstva in učne pripomočke, da si pomagajo pri organizaciji dela v razredu, da si izmenjujejo mnenja in izkušnje v zvezi s poučevanjem, da skupno načrtujejo dejavnosti ter prevzamejo odgovornost za njihovo izvedbo, da se zmanjšuje psihološka razdalja med posameznimi učitelji in vodstvom šole. (povzeto po A. Polak, 1994, 1997)

Prednosti timskega dela v primerjavi z individualnim

Člani tima se zavedajo medsebojne odvisnosti. Razumejo, da je mogoče osebne in timske cilje učinkoviteje doseči le z vzajemno podporo in sodelovanjem. Člani tima čutijo močnejšo poklicno in stanovsko pripadnost, saj so zavezani ciljem, ki so jih sami oblikovali. S svojimi sposobnostmi in znanjem člani tima prispevajo k skupnemu uspehu. V timu se razvijajo občutki zaupanja, spodbujeno je sproščeno izražanje idej, mnenj, nestrinjanj in občutij, vprašanj, dilem. Člani tima razvijajo odprto in iskreno komunikacijo, trudijo se razumeti poglede in argumente drugih članov. Pri razvijanju raznih spretnosti in pristopov spodbujajo drug drugega in so deležni medsebojne podpore. Članom tima predstavljajo konflikti le enega od vidikov človeške interakcije, konfliktne situacije zaznavajo kot priložnosti za preverjanje novih idej, lastne fleksibilnosti in tolerantnosti. Probleme rešujejo hitro in konstruktivno. Člani tima sodelujejo pri odločanju. Timsko delo osebnostno in strokovno oblikuje člane tima, predvsem z vzdušjem, pogoji dela in zahtevami, ki jih prednje postavlja skupna naloga.

Timsko delo in poučevanje Timsko delo pri pouku je v Pedagoški enciklopediji (Pedagoška enciklopedija, 1989, str. 16) označeno kot: menjavanje učiteljev - izraz za različne oblike izmenjavanja učiteljev v krajših ali daljših časovnih intervalih pri delu z isto skupino učencev.

Timsko delo je bilo v slovenski šolski prostor že vpeljano (naravoslovni dnevi, kulturni dnevi, športni dnevi, dnevi odprtih vrat, projekti...), premalo pa je bilo sistematično spodbujano, podprto in pozitivno vrednoteno. Timsko delo učiteljic ali vzgojiteljic se je v preteklosti navadno začelo pri zbiranju idej, načrtovanju pedagoškega dela, zbiranju in izdelavi učnih pripomočkov, ni pa se udejanilo v timskem poučevanju kot naslednji, višji fazi pedagoškega dela.

GLAVNE PREDNOSTI TIMSKEGA POUČEVANJA

Timsko poučevanje ima poleg že omenjenih prednosti timskega dela še nekatere bolj didaktično obarvane značilnosti, ki omogočajo učinkovitejši in pestrejši pouk. Didaktična posebnost timskega poučevanja se kaže predvsem v prednostih, ki jih imajo od takega pouka učenci.

• Člani tima se medsebojno dopolnjujejo v znanju, sposobnostih, spretnostih in osebnostnih lastnostih. Učenci so tako deležni različnih stilov in pristopov poučevanja, pouk je lahko bolj individualiziran in notranje diferenciran.
• V timu se poraja več različnih idej in načinov za obravnavo učne snovi, zaradi tega je lažje načrtovanje pouka, pouk je tudi bolj kakovosten in zanimiv. Več učiteljev v razredu prispeva k večji dinamičnosti pouka, omogoča prožno metodično, prostorsko in časovno organizacijo pouka.
• Tudi uvajanje računalniške tehnologije in didaktičnih programov je z delovanjem več strokovnjakov lažje izvesti. Računalnik kot delovno mesto - kotiček v učilnici je lahko izkoriščen v vseh etapah učnega procesa (usvajanje novih znanj, utrjevanje znanja, ustvarjanje... individualizirane naloge), saj je otroku, ki potrebuje pojasnila, na voljo učitelj ali vzgojitelj. Omogočena je tudi delitev v skupini: ena skupina učencev dela v računalniški učilnici, druga izvaja dejavnosti v matični učilnici.
• Več učiteljev lahko načrtuje in bolj sistematično opazuje ter spremlja delo učencev kakor eden sam, učenci hitreje dobijo povratne informacije o svojem delu.
• Lažje pa je tudi poskrbeti za varnost učencev v razredu in zunaj njega.
• Tudi pri timskem poučevanju (kot pri timskem delu nasploh) je za člane tima nujno, da občutijo medsebojno podporo in pozitiven odnos do ciljev tima.
• Omogoča uveljaviti drugačno obliko ocenjevanja - opisno ocenjevanje.
• Pomembna je skupna kritična analiza dela - evalvacija.
• Organizacija in izbrani način vključevanja druge osebe v pouk lahko v veliki meri odločita, kam se bo razvijalo timsko poučevanje: ali v smer sodelovanja oziroma asistence ali v smer sodelovanja ali komplementarnosti v znanju in spretnostih.

PRIPRAVA NA POUK

Ena največjih sprememb v razmišljanju učitelja se bo morala zgoditi na področju načrtovanja dela. Nanj se še pogosto gleda kot na proces, fazo dela, ki se jo najlaže izpusti, saj naj bi učni načrti določali vse; dodatno utemeljitev proti načrtovanju pa lahko strokovni delavci ponudijo v prepričanju, da je potrebno pri delu upoštevati tudi ideje in potrebe učencev in jim sprotno prilagajati delo. Običajna priprava učitelja na pouk obsega časovno razporeditev učne snovi in dnevne priprave. Če želimo zadostiti zahtevam prenove osnovne šole, bo tudi tu potreben korak naprej. Za doseganje sprememb, uresničevanje prenove in seveda tudi prepoznavnost lastne šole in njene vizije razvoja v okolju, pa mora tudi učitelj načrtovati širše. Takšna priprava ne more biti delo posameznika, ampak je vezana na celoten tim učiteljev, ki so kakorkoli povezani, in še posebej na posamezne time, ki obvladujejo zaokrožena področja dela.

Vsekakor pa ostane poudarek na pripravah na vzgojno-izobraževalno delo. Nujna je organizacija priprav na pouk s poudarkom na timskem tedenskem načrtovanju dela z vidika ciljev, sprotno vsakodnevno timsko načrtovanje učnih vsebin s poudarkom na individualnem delu s posameznimi učenci (skupinami učencev) v razredu, timska izdelava didaktičnih pripomočkov, iger, učnih listov, popravljanje učenčevih izdelkov, ocenjevanje... Brez namenskega časa za skupno načrtovanje, analizo in vrednotenje opravljenega dela bo timsko poučevanje manj učinkovito ali celo zgolj formalno.

V svojem prispevku Timsko delo na razredni stopnji osnovne šole A. Polak (Psihološka obzorja 97/ 1, 2) razčlenjuje še nekatere ovire pri timskem poučevanju:

• organizacijske (prostorske, kadrovske, časovne, delitev dela, struktura učne ure),
• problem nejasno definiranih vlog (kdo je kdo, občutek pripadnosti timu),
• ovire v zvezi s statusom (vezane na neko doživljanje statusa in strokovne kompetence sebe in drugih),
• komunikacijske ovire (napačno usmerjeno ali razumljeno verbalno ali neverbalno sporočilo),
• ovire interpersonalne narave (nezaupanje, osebna zaprtost, pomanjkanje empatije, ipd.),
• zaznavanje bojazni, strahu in osebne ogroženosti posameznikov v timu (destruktiven tim),
• razlikovanje po znanju, spretnostih in interesnih področjih (pripisovanje različne pomembnosti),
• neenakomerna delitev dela, časovna stiska, delovna preobremenjenost, izkušenost, dominantnost, ekstravertiranost, introvertiranost),
• razhajanja posameznih članov tima v zahtevah do otrok (DN, doslednost pri preverjanju, ocenjevanje, razredni red...),
• pripisovanje različne pomembnosti različnim dejavnostim ali šolskim predmetom, proces medsebojnega prilagajanja članov tima.

Dilema timsko delo - da ali ne, naj v sedanji in prihodnji šoli sploh ne obstaja. Sedanja družba in čas sta timsko delo postavila za pogoj obstoja sodobnega človeka. Človek posameznik že dolgo ni več zmožen obstajati in delovati mimo drugih. In če naj šola pripravlja za življenje, mora to dejstvo ne le upoštevati, ampak tudi sistematično vzgajati in izobraževati za preseganje le-tega (Razdevšek-Pučko, Timsko delo učiteljev - odgovor na potrebe današnje in jutrišnje šole? Vzgoja in izobraževanje 5, 1996).