Novi kurikulum prinaša v izobraževalni sistem države veliko kvalitativnih sprememb. Ena od njih je pravica vseh 6-letnih otrok do izobraževanja. Šest-letni otroci se po svojih razvojnih značilnostih in potrebah razlikujejo od sedemletnikov, zato je prav, da spoznamo njihove potrebe in sposobnosti. Otrokov razvoj lahko opredelimo kot spremembe v biološkem, socialnem, spoznavnem in čustvenem vedenju. Do njih pride z dozorevanjem pod vplivom izkušenj in učenja.

OTROKOV RAZVOJ

Večina sodobnih teorij poudarja, da je razvoj stalen in dinamičen proces. Zlasti v zgodnjem obdobju otrokovega razvoja gre za tesno povezanost med telesnim in psihičnim razvojem. Vzgoja in izobraževanje kot sistema delovanja na otrokov razvoj naj bi bila za korak pred njim in tako "vlekla" razvoj naprej, pri tem pa upoštevala otrokove razvojne potrebe in specifičnosti, vezane na posamezna razvojna obdobja. Vigotski pravi: "Pomembneje je vedeti, kaj lahko otrok naredi z malo pomoči, kot v čem je uspešen brez pomoči". V koncepciji novega kurikula je zapisano, naj devetletna šola temelji na sodobnih teorijah osebnosti, zlasti humanistične psihologije, ki poudarja aktivno in pozitivno podobo človeka. Veliko razvojnih psihologov vidi obdobje do 5. leta starosti kot najbolj kritično razvojno obdobje. Otrok je prav v tem obdobju popolnoma odvisen od odraslih pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih potreb, od zadovoljevanja osnovnih potreb pa je odvisen njegov skladen razvoj.

Razvojne potrebe otrok: ( K.E. Allen)

• Osnovne fiziološke potrebe: potreba po hrani in prehranjevanju, potreba po ravnovesju med počitkom in aktivnostjo, potreba po zaščiti, potreba po ustrezni termoregulaciji.
• Psihološke potrebe: potreba po varnosti in zaupanju, potreba po ljubezni, potreba po ustreznem pričakovanju, kaj otrok zmore in česa ne zmore.
• Potreba po učenju: potreba po pravem razmerju med novim in že poznanim, potreba po obravnavi zmot in napak kot korakov v procesu pridobivanja novih izkušenj, znanj, spretnosti, potreba po svobodi pri eksperimentiranju in "raziskovanju" (z nujnimi omejitvami za varnost otrok), potreba po dostopnosti in možnosti uporabe igralnega in drugega didaktičnega materiala,
• Potrebe po spoštovanju in upoštevanju: potreba po okolju, v katerem je otrok spodbujen in pohvaljen, potreba po priznavanju in spoštovanju napora, ki ga je otrok vložil v pridobivanje znanja, razvijanju spretnosti, potreba po upoštevanju in spoštovanju otrokovega "jaza" in razvojne stopnje.

Šolsko delo je za otroka svojevrsten telesni in duševni napor, ki ga mnogokrat postavlja v razne konfliktne situacije ali pa povzroči duševne strese. Z vstopom v šolo se otrok sooči s potrebo po pridobivanju priznanja zaradi produktivnosti. Za napredovanje pri učenju branja, pisanja, računanja in drugih spretnosti bo v šoli nagrajen in doma pohvaljen. Zato je za otroke v tem obdobju značilna precejšnja marljivost. Učitelji in starši smo dolžni to otrokovo nagnjenje spodbujati. Dobiti morajo občutek, da so sposobni obvladati spretnosti, ki jih od njih pričakujemo. Občutijo naj svobodo pri izražanju, sanjarjenju in razvijanju lastne domišljije. Navajamo jih na to, da tekmujejo sami s seboj in doživljajo občutek, da napredujejo, dosegajo naj uspehe, bodisi pri majhnih ali velikih stvareh - čeprav po majhnih korakih. Ob vstopu v šolo moramo omogočiti otroku, da občuti pripadnost novi skupini - razredu sošolcev ter prijazno skrb in vodenje učiteljice in vzgojiteljice. Strokovnjaki so na osnovi raziskav ugotovili, da je pri otroku v tem obdobju še vedno zelo pomembna igra, ki je vodilna aktivnost za zdrav duševni razvoj. V šoli je veliko učnih in vzgojnih vsebin, ki bi jih otrok spontano lažje in uspešneje usvojil z ustrezno igralno aktivnost kot s klasičnim poučevanjem. Pri šolskem otroku prihaja do izraza skupinska igra kot možna oblika nasproti individualni igri. Socialni razvoj je dosegel že takšno stopnjo, da se lahko igra v skupini, da se podreja skupnim normam in pravilom v igri. Ne smemo zanemariti otrokovih gibalnih potreb. Otroku smo dolžni tudi pri šolskem delu omogočiti zadovoljevanje potrebe po gibanju in sprostitvi. Upoštevati moramo, da so tudi med enako starimi otroki velike razlike.

Razvoj otroka v starosti 6 - 7 let

Otroci so sposobni zadovoljevati nekatere svoje osnovne potrebe: sami se umivajo, oblačijo, opravijo toaleto, se hranijo, vstajajo, pravočasno odhajajo v posteljo. Prevzemajo tudi nekatere osnovne odgovornosti doma in v vrtcu - šoli.
GIBALNI RAZVOJ
Zaključen je razvoj temeljnih gibov. Otroci hodijo naprej, nazaj, po stopnicah, tečejo, skačejo, poskakujejo, se lovijo. Hodijo po gredi, vzpostavljajo ravnotežje, vozijo kolo. Stoji na eni nogi. Obvladujejo spretnosti z žogo, vržejo jo z eno roko v cilj, jo lovijo, potiskajo ob tla. Iz majhnih elementov zloži tridimenzionalen model, če gleda sliko ali drug model. Prerisujejo geometrijske oblike in različne druge simbole. S škarjami strižejo po črti. Njegove sposobnosti v šoli naprej razvijamo: ritmično usklajenost gibalnih dejavnosti, koordinacijo med osnovnimi gibalnimi sposobnostmi, koordinacijo uho-gibanje, oko-roka, veliki gib, drobna motorika (natančnost, skladnost, zanesljivost). ZAZNAVNI IN SPOZNAVNI RAZVOJ
Otroci so na prehodu iz preoperativnega na konkretno operativno mišljenje. Govor vedno bolj postaja element mišljenja. Čutila uspešno uporabljajo za izločitev vseh vrst informacij iz njihovega okolja.
Iz dveh trikotnikov sestavi pravokotnik. Grupira (razvršča) predmete na osnovi dvojnega kriterija, npr. barve in oblike. Grupira različne predmete tako, da imajo vsi predmeti v skupini enostavne skupne lastnosti (npr. hrana, oblačila ...) Sestavijo serijo predmetov (uredijo) po velikosti. Identificira predmete glede na specifično pozicijo v seriji (npr. prvi, drugi, zadnji). Glasno šteje do dvajset in več. Prepozna števila do 20. Sešteva in odšteva v obsegu do 10. Oblikuje nekatere pojme vezane na količino in dimenzijo ( velik - majhen, kratek, enako, manj kot...) Povezuje uro z dnevnim življenjem. Prepozna in identificira denar.
Preko dejavnosti bo razvijal sposobnost doživljanja in prepoznavanja zaznavnih kvalitet vezanih na lastno telo, predmete, prostor, pojave, dogajanja v prostoru. Omogočiti moramo tudi razvijanje sposobnosti: namerne zapomnitve, reprodukcije, usmerjene pozornosti, podaljševanja pozornosti, ustrezne razporeditve pozornosti, osnovnih miselnih operacij: konzervacije (ohranitve), klasifikacije (urejanja), seriacije (razvrščanja), prostorsko-časovnih ter kvantitativnih pojmov, vzročno-posledičnega, analitično-sintetičnega ter sintetično-analitičnega mišljenja.
GOVORNI RAZVOJ
Govor se najbolj intenzivno razvija v predšolskem obdobju, izpopolnjuje pa celo življenje. Predšolsko obdobje je predvsem čas usvajanja govora, v šolskem obdobju pa se otrok zavestno uči jezika, ko skuša slediti dogovorjenim jezikovnim normam.
Ob vstopu v šolo je govor otroka podoben govoru odraslih oseb. Otroci so zelo klepetavi. Učijo se oblikovati vse vrste povedi, hkrati so zelo ustvarjalni pri uporabi jezika. Besednjak vsebuje 1500 in več besed. Govor je skoraj stoodstotno razumljiv. Povprečna dolžina stavka je 5 do 7 besed. Ob slikah pove poznano zgodbico. Pogovarja se po telefonu (odgovarja, sam kliče). Razume uporabo ednine, množine, dvojine. Pove, kje živi, rojstni datum, imena staršev.
Ob zmožnostih, ki so navedene zgoraj, pa smo dolžni poskrbeti, da otrok razvija različne funkcije govora (instrumentalno, domišljijsko, informativno, medosebno...) in spodbujamo njegovo govorno ustvarjalnost, sposobnost samostojnega pripovedovanja, razvijamo pomenske strukture (poimenovalne in upovedovalne) in njegov notranji govor.
ČUSTVENI IN SOCIALNI RAZVOJ
Rad ima družbo otrok, pogosto ima enega ali dva "posebna" prijatelja. Je radodaren, igrače je pripravljen deliti z drugimi. Igra je kooperativna. Aktivno sodeluje pri skupnih igrah in skupnih aktivnostih. Je čustven in skrben, predvsem do mlajših otrok in živali. Pogosto sledi usmeritvam in navodilom odraslih - staršev, učiteljev. Če rabi tolažbo odraslih, vendar je v iskanju in sprejemanju le-te manj odprt. Ima večjo kontrolo nad seboj, manj je dramatičnega nihanja čustev. Rad se šali. Zelo je željan novega, zato vedno nekaj išče, postavlja vprašanja.

Glede na otrokove zmožnosti smo dolžni organizirati in mu ponuditi take oblike izobraževalnih dejavnosti, da bo ob delu razvijal čustva vezana na samooceno (uspeh, odnos do neuspeha) in čustva vezana na odnose z drugimi (ljubezen, prijateljstvo, zaupanje,strah, ljubosumnost...). Napetosti, nezadovoljstvo in druga negativna čustva se mora naučiti premagovati. Delo naj mu omogoči razvijanje sposobnosti za ocenjevanje estetskih vrednot. Ob vseh aktivnostih naj pridobiva realno sliko o sebi s pozitivnimi in negativnimi sodbami o svojem telesu in značilnostih lastne osebnosti. Igra je še vedno pomembna aktivnost, saj se preko nje vključuje v socialne skupine, išče prijatelje, pridobiva izkušnje in znanja, ki imajo zanj nek smisel in uporabno vrednost. Postopno usvaja pravila vedenja, ki so vezana na različne situacije in različna okolja. Poglablja se razumevanje sebe in drugih ter ustrezno vedenje v skupini, ki je vezano na razvijanje sposobnosti vživljanja, spoštovanja in sočustvovanja z drugimi. Prijateljstva se počasi stabilizirajo, kriteriji za izbor prijateljev počasi prehajajo iz zunanjih na notranje. Vse pripomore k razvijanju pozitivnih osebnostnih potez, kot so iskrenost, kritičnost, iniciativnost, samostojnost, samozaupanje.