UČNE PRIPRAVE

Prilagam tri primere učnih priprav, s katerimi želim prikazati, kako računalniške didaktične programe umestimo v konkretne učne ure. S tem se želim izogniti napačnim predstavam o uporabi računalnika. Vse dejavnosti najprej potekajo na konkretnem nivoju, delo pri računalniku nikakor ne more popolnoma nadomestiti pisanja, gibalnih in socialnih iger, branja knjig...
Računalnik je, in naj tako tudi ostane, dodatna možnost za pridobivanje in utrjevanje znanja. V našem času je računalnik prisoten, aktualen, otroci ga imajo radi in zakaj ne bi tega izkoristili. Če primerjam enako delo (npr.: računanje) na učnem listu in pri računalniku (program Alma), ugotavljam, da učenci pri računalniku delajo veliko raje in hitreje. Ne smemo zanemarjati vloge povratne informacije, ki je pri računalniških didaktičnih programih takojšnja (zapis, piktogram, zvok).
Pri vseh programih gre za močne medpredmetne povezave, saj z njimi dosegamo cilje na različnih predmetnih področjih.

RAČUNALNIK - DELOVNO MESTO V MATIČNI UČILNICI
V matični učilnici je en računalnik in otroci pri njem individualno opravljajo naloge. Medtem ko en učitelj vodi ostale dejavnosti, drugi pomaga učencu pri nastavitvi programa in preverja njegovo delo.

RAČUNALNIćKA UČILNICA - DELO V DVOJICAH
Vsi učenci so v računalniški učilnici, delajo v dvojicah. Takšno obliko organiziramo takrat, ko želimo, da učenci sodelujejo, komunicirajo. Dvojice se seveda menjajo. Sestava dvojic je odvisna od ciljev dejavnosti. Včasih pustimo, da se dvojice prosto formirajo, drugič organiziramo različne naloge, ki nam pomagajo pri sestavi (npr.: iskanje parov po določnem ključu). Če pa diferenciramo naloge po težavnosti, moramo ta kriterij upoštevati pri sestavi dvojic in jih sami formiramo, saj s tem zagotovimo, da bodo vsi učenci lahko opravili svoje delo.

MATIČNA UČILNICA - RAČUNALNIćKA UČILNICA
Učence razdelimo v dve skupini. Ena odide v računalniško učilnico, druga pa opravlja podobne naloge v matični učilnici. Tu sta nujno potrebna dva učitelja, da vsak vodi svojo dejavnost. Po določenem času se skupini zamenjata. Pomembno je, da tudi v matični učilnici organiziramo zanimive dejavnosti, saj se s tem izognemo negodovanju tistih učencev, ki ostanejo v matični učilnici.

Povsod sem predvidela tim, ki vodi dejavnosti. Možne so različne kombinacije:
učitelj in vzgojitelj,
učitelj in učitelj,
učitelj in računalnikar.
O tem, kdo vodi posamezno dejavnost, se mora odločiti tim sam. Vse je odvisno od dogovora, obenem pa tudi od njunih sposobnosti, znanj, močnih področij. V praksi sem odlično sodelovala z računalnikarko, ki mi je pomagala pri organizaciji in izvedbi ur v računalniški učilnici (tako z vsemi učenci naenkrat kot tudi z delitvijo v dve skupini, ko je vsaka opravila delo s polovico oddelka). Mislim, da ni potrebno posebej poudarjati, da mora tim skupaj načrtovati delo in ga na koncu tudi analizirati.

RAZRED: 1.
PREDMET:
matematika
spoznavanje okolja
slovenščina
športna vzgoja
CILJI:
Učenec:
oceni in primerja predmete (žoge),
razvršča žoge glede na eno izbrano lastnost in s tem oblikuje množice in podmnožice,
odkrije in ubesedi lastnost, po kateri so žoge razvrščene,
pravilno uporablja izraze velika - majhna, težka - lahka, se odbija (odbijajoča) - se ne odbija (neodbijajoča), gladka - hrapava,
spoznava lastnosti teles (žog),
zna opisati telo z nekaj lastnostmi,
razvrsti telesa po eni spremenljivki,
uporablja primeren računalniški program,
poimenujejo predmete in njihove lastnosti,
besedam išče protipomenke,
po opazovanju primerjajo lastnosti predmetov ter povedo, kaj je večje- manjše, težje -lažje...,
skozi igro spoznava in zna ravnati s športnimi rekviziti,
spoznava in se uči elemente iger z žogo,
spoznava različne športne rekvizite,
ob igri se navaja na strpno in prijateljsko vedenje v skupini.

UČNE OBLIKE:
frontalna, skupinska, delo v dvojicah
UČNE METODE:
razlaga, razgovor, demonstracija
UČNI PRIPOMOČKI:
žoge (za nogomet, košarko, odbojko, tenis, namizni tenis, golf), koš, gol, CD - ROM Žoge, računalniki, delovni listi
ORGANIZACIJA DELA:
na igrišču, v računalniški učilnici, matični učilnici
učitelj in vzgojitelj (računalnikar, učitelj)

VSEBINSKO DIDAKTIČNA PRIPRAVA
	DELO UČITELJA	DELO UČENCA	OBLIKA, METODA DELA	UČNI PRIPOMOČKI
1.del: IGRE Z ŽOGAMI (na igrišču)	Učencem ponudi več različnih žog in jim da možnost, da se z njimi prosto igrajo. Usmeri njihovo igro, da navodila za: vodenje žoge, podajanje žoge. Usmeri pozornost učencev še na ostale kriterije za razvrščanje (barva, površina: gladka - hrapava...)	Igrajo se z žogami - po želji (individualno, v dvojicah, v skupini). Vodijo žogo, ugotavljajo, katera se odbija in katera ne. Razvrstijo žoge po lastnosti: odbijajoča - neodbijajoča. Pri podajanju različnih žog ugotavljajo različno težo in velikost žog. Razvrstijo žoge po lastnostih: velika - majhna, težka - lahka. Razvrščajo žoge še po ostalih kriterijih	Individualna, skupinska, dvojice igra, razgovor, demonstracija	žoge
2.del: ISKANJE NASPROTNIH POMENOV (na igrišču)	Zastavi problem: Katero žogo bi izbrali za igranje košarke, nogometa, tenisa, golfa...? Zakaj? Kaj še potrebujemo za igranje košarke, nogometa, namiznega tenisa...?	Ponovijo lastnosti žog, primerjajo in določajo nasprotne pomene.	frontalna razgovor	žoge
3.del: ISKANJE VZROČNO - POSLEDIČNIH ZVEZ (na igrišču)	Ugotavljajo povezanost lastnosti žog z njihovo uporabo.	Pripovedujejo o ostalih športnih pripomočkih.	Frontalna razgovor, razlaga, demonstracija	žoge, igrišče (koš, gol)
4.del: ŽOGE - LASTNOSTI (v računalniški učilnici)	Vodi učence pri zagonu programa Žoge (1.igra: Lastnosti). Poda navodila za delo. Vodi učence k 8.igri: Labirint.	Upoštevajo navodila. Določajo lastnosti žog, izbirajo med možnostmi (npr.: je nogometna žoga velika kot žirafa ali majhna kot čebela). Beležijo svojo uspešnost na delovnem listu. Menjava dvojic. Skozi labirint vodijo športnike do ustreznih pripomočkov. Menjava dvojic.	Frontalna, dvojice razlaga, demonstracija	CD - ROM Žoge, delovni listi
5.del: ANALIZA DELA (v matični učilnici)	Vodi razgovor o uspešnosti dela.	Primerjajo rezultate na delovnih listih, preštejejo "vesele" in "žalostne" obraze, ugotavljajo svojo uspešnost.	frontalna razgovor, analizaf	delovni listi

Opomba: Dejavnosti iz predložene učne priprave potekajo celo dopoldne.

UČNA PRIPRAVA

CILJI:
Učenec
poimenuje predmete na sliki,
posluša posamezne besede in v njih prepoznava začetni glas,
navaja besede na dan začetni glas,
iz časopisa izrezuje slike, ki se navezujejo na obravnavano tematiko,
prepozna nekatere črke in besede.

UČNI PRIPOMOČKI:
CD - ROM Stavnica, računalniki, kartončki s slikami predmetov in črkami

ORGANIZACIJA DELA:
računalniška učilnica, matična učilnica (delitev na dve skupini, menjava skupin)
učitelj in vzgojitelj (računalnikar, učitelj)

VSEBINSKO DIDAKTIČNA PRIPRAVA
	DELO UČITELJA	DELO UČENCA	OBLIKA, METODA DELA	UČNI PRIPOMOČKI
1.del: PONOVITEV, FORMIRANJE SKUPIN (v matični učilnici)	Ponudi kartončke s slikami predmetov in črkami. Poda navodila za formiranje dvojic. Poda kriterij za delitev učencev v dve skupini.	Vsak vzame en kartonček. Poišče svoj par po kriteriju: slika predmeta - črka z začetnim glasom (npr:!S) Dvojice ustno razložijo povezavo (svinčnik - S). Učenci s slikami predmetov se pripravijo na odhod v računalniško učilnico, učenci s črkami pa ostanejo v matični učilnici.	frontalna, delo v dvojicah razlaga, demonstracija	kartončki s slikami predmetov in črkami
2. STAVNICA: GLASOVI - ČRKE (v računalniški učilnici)	Poda navodila za zagon programa Stavnica: glasovi in črke ter navodila za uporabo programa.	Prikličejo program Stavnica in nato še zelen gumb za program Glasovi in črke. Kliknejo na zapisano črko, da slišijo glas, nato pa kliknejo še na slike predmetov, ki se začnejo na ta glas. Računalnik jih sproti seznanja z uspešnostjo (vidno in slušno). Za nagrado se pomerijo še v sestavljanki. Ko vsi opravijo delo, se vrnejo v matično učilnico.	frontalna, individualna razlaga, demonstracija	CD ROM - Stavnica, računalniki
3. ZAČETNI GLAS (v matični učilnici)	Vodi igro: Pripeljal je vlak SSS... Ponudi aplikacije treh vlakov (npr.:B, P in Z) ter različne revije. Poda navodila za delo skupin: vlak morajo naložiti z ustreznim "tovorom" (začetni glas mora biti enak imenu vlaka - B, P, Z).	Naštevajo, kaj vse je na tem vlaku (vse stvari, katerih začetni glas je S - tudi nesmiselne). Razdelijo se v tri skupine, listajo po časopisih, izbirajo ustrezne sličice in jih lepijo na vlak. Z delom končajo, ko se vrne druga skupina iz računalniške učilnice.	Frontalna, delo v skupinah razgovor, razlaga	aplikacije vlakov, časopisi, revije, škarje, lepilo
4. ANALIZA DELA (v matični učilnici)	Učitelj, ki je vodil delo v računalniški učilnici, vodi z učenci razgovor o delu v matični učilnici in obratno (učitelj, ki je vodil delo v matični učilnici, analizira delo v računalniški učilnici). Pripovedujejo o svojem delu, težavah, uspehih.	Ogledajo si vlake, ugotavljajo svojo uspešnost in jih razstavijo.	Frontalna razgovor	aplikacije vlakov

CILJI:
Učenec:
sešteva in odšteva v množici naravnih števil do 10 (vključno s številom 0),
zapisuje števila do 10,
zapisuje podatke v preglednico,
prikaže podatke s stolpci,
prebere prikaz s stolpci.

ORGANIZACIJA DELA:
delovno mesto v matični učilnici
učitelj in vzgojitelj (učitelj)

VSEBINSKO DIDAKTIČNA PRIPRAVA
	DELO UČITELJA	DELO UČENCA	OBLIKA, METODA DELA	UČNI PRIPOMOČKI
1. NAVODILA ZA DELO	Poda navodila za delo pri računalniku v učilnici. Predstavi program ALMA: matematika (seštevanje do 10, odštevanje do 10), določi rok (en teden), do katerega morajo vsi učenci nalogo opraviti predstavi način preverjanja uspešnosti učencev (delovni list).	Poslušajo navodila.	Frontalna, individualna razlaga, demonstracija	računalnik, program ALMA: matematika
2. SAMOSTOJNO DELO UČENCEV (računalnik v matični učilnici)	Spremlja delo učencev, usmerja, svetuje.	Izbirajo primeren čas za opravljanje naloge (ko dejavnost prej končajo, pred poukom, po pouku, med odmori). Seštevajo in odštevajo do 10, preštejejo dosežene ribice in to označijo na listu.	Individualna razgovor	računalnik, program ALMA: matematika, delovni list
3. ANALIZA DELA (v matični učilnici)	Vodi analizo opravljenega dela in uspešnosti učencev. Vodi zbiranje podatkov in oblikovanje histogramov o uspešnosti učencev pri računanju. Vodi in usmerja analizo dela.	Pripovedujejo o številu doseženih ribic pri seštevanju in odštevanju. Oblikujejo histogram uspešnosti (pobarvajo ustrezen pravokotnik) in primerjajo uspešnost pri seštevanju in odštevanju.	Frontalna razgovor	delovni list, plakat

Opomba: Poučujem po metodologiji dela Korak za korakom in delovno mesto pri računalniku je enakovredno delovnim centrom (kotičkom) za opismenjevanje, računanje, naravoslovje... Učenci individualno prehajajo iz kotička v kotiček. Tako se lahko med poukom vsi zvrstijo tudi pri računalniku.