Žabe imajo tako kot ostale dvoživke razmeroma preprosto zgradbo, ki je prilagojena življenju v vodi in na kopnem. Imajo kratko telo s široko glavo. Pri večini vrst so sprednje noge manjše od zadnjih. Ličinke brezrepcev, znane kot paglavci, se hranijo z algami in drugimi rastlinami ter imajo značilno kroglasto telo z dolgim zavitim črevesjem za prebavo rastlinske hrane. Odrasle živali so brez repa, ki se pri ličinki , drugače kotpri drugih dvoživkah med preobrazbo razgradi.     

Pri sleporilih in repatih krkonih je oploditev notranja, pri žabah pa zunanja. Paritveni čas pri dvoživkah je pomlad in jesen, pri nekaterih vrstah tudi poletje, parjenje po navadi poteka v vodi. Mladiči se razvijejo iz jajčec, odloženih v vodo. Sprva dihajo s škrgami in imajo rep, med preobrazbo v odrasle organizme pa preidejo na pljuči in kožni način dihanja. Pri živorodnih dvoživkah poteka razvoj v notranjosti materinega telesa. V Sloveniji je edina živorodna vrsta planinski močerad.

Kot pove že ime so dvoživke prilagojene življenju v dveh različnih okoljih, v vodi in na kopnem. Izjema so živorodne vrste, ki se ne razvijajo v vodi. Odrasle dvoživke se prilagodijo različnim življenjskim prostorom. Nekatere vodne dvoživke zimo prespijo zarite v listje na bregu ali pa v mulju. Večina kopenskih vrst živi v bližini vode.                   

Človeška ribica je dvoživka, ki živiv podzemnih vodah Dinarskega krasa od porečja reke Soče pri Trstu v Italiji ,preko južne Slovenije in jugozahodne Hrvaške do reke Trebišnice v Hercegovini.Je edini evropski predstavnik družine močerilarjev,edini evropski predstavnik družine močerilarjev.                                                                                                                                                                                                                                   INDEX