PINTEREST PREDSTAVITEV
TORNADO
Je močan nevihten vihar za katerega je značilen vrtinčast oblak. Največkrat se pojavi v Srednji Ameriki. Moč tornada merimo z Fujitovo lestvico, ki ima stopnje od F1 ki po, vzroči manjšo škodo, do F5, ki  izbriše obličja zemlje vse kar je na njegovi poti. Tornadi so lijakasti vrtinci, ki se rastezajo od tal do nevihtnega oblaka. Njihov premer je od 10 m do 100 m (izjeme). Premika se s hitrostjo 55 km/h najvišja zabeležena hitrost je 240 km/h medtem ko so vetrovi v notranjosti 500 km/h. Ohranijo se le do nekaj miut najmočnejši pa se lahko ohranijo tudi več ur. V tem času prepotujejo nekaj kilometrov lahko pa tudi več 100 km. Največkrat nastane na kopnem, če pa nastane nad morjem pravimo temu vodna tromba. Največja možnost za nastanek je v Srednji Ameriki, lahko pa tudi v Avstraliji in Evropi.
1. mehanizem nastanka tornada

Tu je najpomembnejša vzpostavitev kroženja zračnih mas pri tleh. To nastane zaradi vetrov v različnih smereh, lahko pa tudi kot posledica krajevnih padavin pod nevihtno celico. Te nad tlemi ustvarijo krajevno znižanje tlaka. To povzroči kroženje zračnih mas pri tleh na velikem, šibkem območju. Veter začne zaradi trenja med zračnimi masami in tlemi pihati prečno na izobare v smeri proti nižjemu tlaku in ne več vzdolž izobar. Zaradi tega se začnejo zračne mase stekati na vedno manjše območje v obliki šibkega vrtinca. Posledica tega je, da se začnejo zračne mase hitreje krožiti. Če se ta vrtinec združi z močnim vzgornjikom nevihtne celice nastane tornado. Kadar se vrti tudi mezociklon oziroma središče nevihtne celice, so hitrosti vetra v tornadu večje. Tornadi 1. mehanizma so precej vitki in visoki. Po navadi nastajajo tam, kjer je oblak precej visoko, tako da ne pride do neposredne interakcije med tlemi in oblaki. Tornado 1. mehanizma lahko nastane tudi v primeru, da se nevihtna celica sploh ne vrti. Tako nastajajo predvsem vodne trombe

2. mehanizem nastanka tornada

Pri tem mehanizmu je najpomembnejše za nastanek tornada vrtenje nevihtne supercelice, kar nastane pod vplivom močnih strižnih vetrov v višinah. To je vzrok za krajevno znižanje tlaka v središču zgornje plasti supercelice. To zagotovi kroženje zračnih mas ki imajo premer od 10 do 20 km. Zaradi viskoznosti zraka se začne vrtenje prenašati iz višjih plasti navzdol. Osrednji krožeči stolpec se lahko razteza tudi pod oblake kar se imenuje oblačni zid. Če je oblak zelo blizu tlom, začne prihajati do izraza vpliv trenja s tlemi. Zaradi tega se začne zrak stekati proti središču vrtinca in se hkrati začne vrtinčiti. Ko se tak vrtinec dotakne tal nastane tornado. Zaradi močno znižanega tlaka se v središču vrtinca in znotraj celotnega vrtečega se stolpca supercelice se zrak dviga. Tlak znotraj vrtinca je lahko od 200-250 milibarov nižji od okolice. Takšne razlike v zračnem tlaku lahko povzročijo eksplozije hiš. Ker so tornadi precej široki se velikokrat razcepijo na več manjših tornadov okoli glavnega tornada. Obstanejo kar dolgo časa- 1 uro, najbolj močni pa tudi nekaj ur. prepotujejo lahko do 100 km. So zelo nizki in precej široki

Tornadi v ZDA
Vodna tromba




nazaj