ODBOJKA NA MIVKI

                                                                     
Splošno       Ekipa         Pravila igre       Igrišče           Odbojka na olimpijskih igrah Elementi igre    
 


 
Splošno

Odbojka na mivki je olimpijski moštveni šport. Sestavljena je iz dveh ekip, ki ju loèi mreža v vsaki ekipi sta dva igralca oziroma igralki.
Cilj igre je poslati ¾ogo v nasprotno polje tako da se dotakne nasprotnikovega igrišèa,, pri tem pa je treba upoštevati doloèena pravila in predpise.
Igra se je razvila okoli leta 1920 v Santa Monica, desetletje pozneje pa se je pojavila tudi v evropi.
 Prva uradna liga je bila leta 1960 v Santa Monici.
Odbojka na mivki izvira iz ju¾ne Kalifornije in vroèina, sonce, poletje, zabava so
 še vedno besede, ki jih povezujejo z odbojko na mivki, je tipièen sezonski šport. Zaradi popularnosti športa
  v ZDA se je zdru¾enje profesionalnih  igralcev odbojke na mivki odloèilo sezono raztegniti skozi celo koledarsko leto.
15 – 20 turnirjev koliko so jih organizirali v toplem obdobju po obalah Kalifornije, Floride, in nekaterih veèjih mest ni bilo dovolj.



Ekipa

Ekipo sestavlja 7 èlanov tekmo zaènejo trije, eden od igralcev je kapetan ekipe.
Opremo doloèajo pravila turnirja, v osnovi pa velja, da naj bi ekipe nastoplale v enotni opremi. Pri tem naj se izogibajo nošenju opreme, ki bi njim ali nasprotniku lahko povzroèilo poškodbo. Lahko nosijo oèala, kapico ali šèit, uro, sponzorski trak, opornice, nogavice, športno obutev in tattoo. Za nošenje nogavic ali športne obutve morajo dobiti dovoljenje od 1. sodnika.V primeru hladnega vremena lahko, ob privolitvi prvega sodnika, nosijo dolge oprijete hlaèe ali majico pod uradnim dresom.Igralci se lahko postavijo kjerkoli v svojem igralnem podroèju (postavitvenih napak ni). Vrstni red serviranja je zelo pomemben. Èe se zgodi, da je napaèen igralec izvedel servis, je to napaka sodnikov (èe je bila dose¾ena ena ali veè toèk se ekipa ne kaznuje; na servis gre pravi igralec, dose¾ene toèke pa ostanejo). Ekipi se odvzame servis le v primeru, da napaèni igralec kljub opozorilu izvede servis.


Pravila igre

  • Ekipa ima na voljo tri odboje. Blok šteje en odboj. Èe se soigralca istoèasno dotakneta ¾oge se štejeta dva dotika (tretji odboj lahko odigra kdorkoli).

  • Èe se nasprotna igralca istoèasno dotakneta ¾oge nad mre¾o (porivanje) ima ekipa, ki sprejme tri odboje. Èe taka ¾oga pade v ''out'' je ''out'', èe pade v polje je ''in'', èe pa se dotakne antene, se toèka ponovi.

  • ®oga mora biti odigrana èisto in ne zadr¾ana ali vr¾ena. Lahko se odbije v katerokoli smer.

  • Zaradi specifiènosti tehnike podajanja pri odbojki na mivki, mora sodnik razumeti naèin teh podaj. Skoncentriran naj bo na zaèetek in konec kontakta z ¾ogo. S tem bo la¾je ocenil ali je bila ¾oga zadr¾ana, ali dvojna. Podaja mora biti izvedena èisto. Lahko je rahlo zadr¾ana.

  • Sodniki morajo dr¾ati enak kriterij skozi celo tekmo.

  • V obrambnih akcijah pri hitrih ¾ogah, je lahko ¾oga kratko zadr¾ana tudi z zgornjim odbojem s prsti. Za la¾je razumevanje hitre ¾oge je reakcijski èas, ki ga igralec ima, da sprejme tako ¾ogo. Èe je imel igralec èas, da bi lahko odigral drugaèe, to verjetno ni bila hitra ¾oga.

  • Hitra ¾oga je lahko tudi od bloka ali pa udarjena s tal.

  • Pri prvem odboju lahko pride do veè zaporednih dotikov v enem premiku. Izjema je zgornji odboj s prsti.

  • V igralnem podroèju igralcu pri igranju z ¾ogo, ni dovoljena pomoè soigralca ali drugih predmetov.

  • ®oga je lahko odigrana s keterimkoli delom telesa, razen pri servisu.

  • Igralci lahko med igro odigrajo ¾ogo izven proste cone (razen pri servisu). ®oga je lahko vrnjena kjerkoli izven proste cone.

  • Igra se nadaljuje, èe ¾oga prileti v mre¾o med antenama ( ne da se jih dotakne ), v smislu treh odbojev ekipe


Igrišèe

Igralni prostor ima dimenzije 16 x 8 m (8 x 8 m na vsaki strani). Poleg igralnega prostora mora imeti igrišèe tudi prosto cono v širini cca. 3 m 

(pri FIVB je vsaj 5m in najveè 6m). Sama mivka mora biti poravnana (brez lukenj in kupov) in ne sme predstavljati nevarnosti za igralce.

Mre¾a mora biti dolga 8,5 m in od stebrov oddaljena 0,7 – 1,0 m. Anteni morati biti široki 1 cm in dolgi 1,8 m, zgornji del

pa mora biti obarvan v kontrastnih 10 cm pasovih (najbolje je èe sta izmenjaje rdeèa in bela barva).

Zelo pomebno je, da so drogovi, sodniški stol in ostali elementi igrišèa ustrezno zavarovani, da ne pride do nepotrebnih poškodb.

Za odbojko na mivki naj bi se uporabljala posebna “Beach Volley” mre¾a. Višina mre¾e je glede na spol in starost enaka za kot pri dvoranski odbojki:


Odbojka na olimpijskih igrah

Ta šport se je prviè predstavil na olimpijskih igrah leta 1992 v Barceloni. Zmagovalca turnirja sta bila Sinjin Smith in Randy Stoklos, zmagovalki ¾enskega dala pa sta bili Karolyn Kirby in Nancy Reno. Uradno pa je odbojka na mivki postala olimpijski šport leta 1996.


Elementi igre
  • servis (zaèetek igre, igralec pošlje ¾ogo v nasprotnikovo polje)

Poskusa servisa ni. Nekateri igralci pred dejansko izvedbo servisa veèkrat izpustijo ¾ogo iz rok, sodnik mora jasno razumeti namero igralca, saj do dejanske izvedbe v takih primerih ni moè govoriti.

Tako imenovani ''NEC'' ni napaka.

Èas za izvedbo servisa je 5 sec (ne 8 sec., kot v dvoranski).
  • sprejem (pri odbojki na mivki je dovoljen le spodnji odboj ¾oge)
  • podaja (èe je podaja z zgornjim odbojem se žoga ne sme zavrteti veè kot enkrat okoli svoje osi, podaja je lahko tudi z spodnjim odbojem)
  • napad (dovoljen je le napadalni udarec in spodnji odboj ¾oge)
  • obramba
  • blok (pri odbojki na mivki se šteje kot odboj)