operjena žogica iz plutovine	Danski igralec badmintona	igra badmintona v parih

Znacilnosti igre

Igra je podobna tenisu. Poleg ¾ogice je velika razlika tudi v velikosti igrišèa.

Veèina misli, da je badminton lahkoten šport, vendar to ne dr¾i. Badminton zahteva reflekse, hitrost in vzdr¾ljivost. Pri igri je namreè potrebno izredno hitro ter eksplozivno gibanje (tudi nazaj, kar ni naravno gibanje in je za èloveka izredno te¾avno), hitro reagiranje, predvidevanje nasprotnikovih potez ter prepoznavanje t.i. 'varanja' – ko nasprotnik naka¾e nekaj, naredi pa kaj popolnoma drugega, spremljanje gibanja izredno hitrih ¾ogic (ki ob nekaterih udarcih v prvih metrih celo presegajo 300 km/h!). Kljub temu je badminton primeren za igralce vseh starosti ter sposobnosti. V nasprotju z drugimi športi z loparjem (npr. tenisom) namreè za u¾itek pri igri niso potrebne posebne spretnosti ali znanje. Zaradi tega je badminton po mnenju nekaterih zelo zanimiv šport prihodnosti, saj v splošnem pomanjkanju èasa predstavlja pravo rešitev za hitro ter intenzivno reakcijo.

Èe ¾eli tekmovalec badmintona zmagovati na visokem tekmovalnem nivoju, za to ne potrebuje le izrednih telesnih sposobnosti, ampak mora vsaj v tolikšni meri imeti tudi ustrezne psihološke in karakterne znaèilnosti. V badmintonskih krogih je pogosto citiran Martin Krupp, avtor številnih knjig o badmintonu, ki pravi:

Igralec badmintona mora imeti vzdr¾ljivost maratonca, hitrost sprinterja, odrivnost skakalca v višino, moè metalca kladiva, udarec kovaèa, gibènost artista, reakcijsko sposobnost meèevalca, koncentracijo šahista, psihološko trdnost osvajalca Antarktike, hladnokrvnost minerja, brezobzirnost kolonialnega vladarja, obsedenost alpinista in intuicijo in fantazijo umetnika. Ker so te lastnosti tako redko zbrane v eni osebi, je res dobrih igralcev badmintona tako malo.

Primerjava z drugimi sporti

Danski športni novinarji so izdelali zanimivo primerjavo finala v badmintonu leta 1985 v Calgaryju med Hanom Jianom (Kitajska) in Mortenom Frostom (Danska) ter finala v tenisu v Wimbledonu istega leta med Borisom Beckerjem in Kevinom Currenom. Analiza obeh iger je dala zanimive primerjalne podatke o obremenitvah igralcev pri obeh športih:

Omembe vredno je predvsem dejstvo, da igralec badmintona v polovico krajšem èasu igranja preteèe dvakrat daljšo razdaljo ter izvede dvakrat toliko udarcev kot igralec tenisa. Pri tem je seveda potrebno upoštevati, da igra tenisa na travi, ki je znaèilna za Wimbledon, ni najbolj tipièna za tenis nasploh. Posebno pri igralcih z moènim servisom, kot sta Becker in Curren, so na takšni podlagi preteèene razdalje zato manjše.

 Zgodovina badmintona

®e dolgo pred pojavom današnjega imena za igro badminton so obstajale igre, ki so se igrale z loparjem in s pernatimi ¾ogicami. V Indiji najdene slike na stenah votlin dokazujejo, da so tam ¾e pred 2000 leti igrali igro, v kateri so uporabljali splošèene kose lesa kot loparje in majhne lesene ¾ogice, v katere so bila zasajena kurja peresa. Tudi Inki in Azteki so poznali igre z loparji ter pernatimi ¾ogicami. V njegovi najzgodnejši obliki so ga igrali tudi v antièni Grèiji. Na Japonskem so v 16. stoletju igrali podobno igro, imenovano Hanetsuki.

V Evropi se je v èasu baroka pojavila igra Battledore and Shuttlecock ali Jeu de Volant, ki je bila ena najljubših iger v plemiških in dvornih krogih tistega èasa. Cilj te variante igre, ki sta jo lahko igrala dva ali veè igralcev, je bil obdr¾ati pernato ¾ogico v zraku èim dlje. Pri tem so uporabljali majhne enostavne loparje. V zgodovinskih zapisih je najti podatek, da je bil rekord v letu 1830 postavljen s 2117 udarcih v igri med èlani dru¾ine Somerset.

Za današnje ime igre gre zahvala sede¾u angleškega vojvode iz Beauforta iz grofije Glouchestershire. Na njegovem dvorcu z imenom Badminton je bila leta 1872 predstavljena igra, imenovana Poona, ki so jo iz Indije prinesli angleški oficirji. V Angliji so jo nato plemiški sloji igrali za zabavo v pode¾elskih dvorcih.

Nova igra je hitro pridobivala na popularnosti. Leta 1893 je bila v Angliji ustanovljena prva badmintonska zveza in ¾e leta 1899 je bilo organizirano prvo tekmovanje All England Championships, ki ima še danes med ljubitelji badmintona podobno mesto, kot ga ima Wimbledon med ljubitelji tenisa.

 Badminton v Sloveniji

V Sloveniji sta zadnja leta na vrhu kraljevala brat in sestra Pohar, letos pa je Andreja na vrhu zamenjal Mariborèan Luka Petriè, Majo pa Maja Tvrdy.

Od decembra leta 1999 obstaja Badminton klub Kungota, ki ima zdaj ¾e preko 100 èlanov. Mladi tekmovalci kluba krojijo vrh slovenskega mladinskega badmintona v kategorijah od 11 do 19 let; tako sta bila Alen Roj in Tina Kodriè leta 2006 in 2007 izbrana za športnika leta.

Badminton v svetu

Badminton je zelo popularen v nekaterih evropskih dr¾avah, kot sta Velika Britanija in Danska, ter predvsem v azijskih dr¾avah – Kitajski, Indoneziji, Maleziji, Singapurju, Tajski, Indiji in Koreji. V teh de¾elah obišèe velika badmintonska tekmovanja podobno število gledalcev kot v evropskih de¾elah nogometne tekme. Na listah zmagovalcev pomembnih mednarodnih turnirjev je zato najti predvsem igralce iz Danske, Velike Britanije, Kitajske, Koreje in Indonezije.

Leta 1934 je bila ustanovljena International Badminton Federation (IBF) kot krovna svetovna badmintonska organizacija. Organizacija je leta 2006 spremenila ime v Badminton World Federation (BWF). Trenutno povezuje 156 dr¾av s preko 14 milijoni igralcev.

Svetovna prvenstva v badmintonu so organizirana od leta 1977, od 1983 leta vsake dve leti, od leta 2006 pa vsako leto. Nekatera tekmovanja v badmintonu so primerljiva z Davis-Cupom v tenisu: tekmovanje moških nacionalnih ekip Thomas Cup od leta 1949 in tekmovanje ¾enskih nacionalnih ekip Uber Cup od leta 1957. Od leta 1989 poteka vsaki dve leti tekmovanje Sudirman Cup, ki je uradno svetovno prvenstvo nacionalnih mešanih ekip.

Leta 1983 je takratna IBF uvedla Grand Prix Circuit mednarodna tekmovanja. Do leta 1999 so igralci tekmovalno sezono zakljuèevali z Grand Prix Final turnirjem, kjer so najboljši igralci sezone tekmovali med seboj. Po azijski krizi ob koncu 90-ih let turnir ni bil veè organiziran. V letu 2007 pa je BWF uvedla turnir BWF Super Series, ki je po 23 letih nadometil Grand Prix. Po okriljem Super Series se igra 12 turnirjev, pri katerih je zagotovljen nagradni sklad v višini vsaj 200.000 dolarjev. Od teh turnirjev se jih osem igra v Aziji in štiri v Evropi (Velika Britanija, Danska, Švica, Francija).

Badminton kot olimpijski sport

®e leta 1972 na olimpijskih igrah v Münchnu je bil badminton zastopan kot tako imenovan demonstracijski šport. Vendar se je MOK šele po drugi uspešni demonstraciji leta 1988 v Seulu odloèil, da je leta 1992 badminton uvrstil med olimpijske športe. Torej je bil ta šport med uradne olimpijske športe prviè uvršèen na olimpijskih igrah leta 1992 v Barceloni. Takrat so tekmovanja potekala še brez mešanih parov, od olimpijskih iger 1996 v Atlanti pa je v olimpijskem programu vseh pet tekmovalnih disciplin.

 Variacije badmintona

V zadnjih letih so se predvsem zaradi komercialnih razlogov razvile nekatere nove variacije badmintona:

• Beachminton

Beachminton se je pojavil leta 1997 in se igra na pesku. Na ta naèin je bilo omogoèeno igranje badmintona tudi zunaj, predvsem na pešèenih pla¾ah, pri èemer se uporablja ¾ogica, ki je nekoliko manj obèutljiva na veter.

• Speedminton

Speedminton (tudi speed badminton) je uvedlo in predstavilo nemško podjetje Speedminton GmbH, prav tako s ciljem uvedbe takšne oblike igre, ki se lahko igra tudi na prostem. Pri igri se uporablja lopar, ki je nekoliko podoben loparju za squash, in ¾ogica, imenovana Speeder, ki ni obèutljiva na veter. Zaradi drugaènih lastnosti letenja ¾ogice in spremenjene opreme se pri speedmintonu ob elementih badmintona ¾e pojavljajo tudi elementi squasha in tenisa.

Podvarianta tega športa se imenuje Blackminton in se igra v temi, pri èemer so oprema, igrišèe in igralci vidni zaradi uporabe fluorescentnih materialov in barv.