SMUÈARSKI SKOKI

Smuèarski skoki so športna panoga, v kateri se tekmovalec (smuèarski skakalec) spusti po zaletišèu skakalnice in skuša leteti èimdlje po njej.

So eni izmed paradnih zimskih športov, izvajajo se na sne¾ni podlagi (poleti se izvajajo na plastiki) ter so tudi del tekmovanja na zimskih olimpijskih iger, na dve leti pa se izvajajo tudi svetovna prvenstva, vrhunec vsake sezone pa je Novoletna turneja, ki poteka na dveh nemških in dveh avstrijskih prizorišèih.

Smuèke za skakanje morajo biti široke 9-10 in dolge od 240 do 270 centimetrov.

Zgodovina

Smuèarski skoki prvotno izvirajo iz Norveške. Prvo tekmovanje so organizirali leta 1862, prvo pravo pa leta 1879. Nato se je leta 1892 to tekmovanje, ki je potekalo enkrat letno, preselilo v Oslo, natanèneje na skakalnico Holmenkollen, ki je kasneje postala prava meka smuèarskih skokov.

Toèkovanje

Zmagovalec tekme je doloèen po sistemu toèkovanja, ki je podan glede na daljavo in slog skoka. Vsaka skakalnica ima t.i. kalkulacijsko (predvideno) toèko, (tudi K-toèko). Ta poka¾e velikost skakalnice oz. predviden povpreèen skok skakalca. Na skakalnicah z K-90 in K-120 je toèka pri 90 oz. 120 metrov. Skakalec, ki pristane na to toèko je nagrajen z 60 toèkami, za vsak meter manj/veè od toèke, skakalec dobi manj/veè kot 60 toèk (1,8 toèke na meter).

Temu se doda še ocena petih sodnikov, ki vsak skok spremljajo na stolpu v bli¾ini K-toèke. Skakalca nagradijo z najveè 20 toèkami, ki jih pridobi glede na: polo¾aj smuèi med letom, ravnote¾ja med letom, polo¾aja telesa in pristanka (t.i. pristanek v telemark).

Nato se zdru¾i seštevek toèk daljave in sloga, ki jih podajo trije sodniki (najboljša in najslabša ocena se ne upoštevata). Na posameznih tekmah se upoštevajo seštevki toèk, dose¾enih v obeh serijah tekmovanja. Skakalec, ki dose¾e najveèji izkupièek toèk, je zmagovalec tekme.

Tehnika skakanja

V današnjem obdobju smuèarskih skokov se uporablja V-tehnika, ki jo je zaèel uporabjati švedski skakalec Jan Boklöv leta 1985. Na tekmah svetovnega pokala je dosegal 10 metrov daljše skoke, kot so jih skakalci v klasièni, vzporedni tehniki. Na tekmah so mu sicer odbijali toèke, saj je bil edini, ki je nastopal v tej tehniki. Šele po njegovi zmagi v sezoni 1988/89 so V-tehniko zaèeli uporabljati tudi drugi skakalci.

OI: Prevc in Kranjec daleè tudi na veliki skakalnici 

Whistler - Peter Prevc in Robi Kranjec sta blestela na drugem uradnem treningu smuèarjev skakalcev v Whistlerju na veliki skakalnici. 17-letni Prevc je imel drugo, osmo in enajsto daljavo posameznih serij, Kranjec pa tretjo, 20. in 14. daljavo. Skok dneva je uspel Nemcu Martinu Schmittu.

Izjemna forma naših orlov je uspešno prenesena tudi na veliko skakalnico. Svoj prvi skok na veliki napravi v Whistlerju je Prevc opravil sanjsko, saj ga je preskoèil le Gregor Schlierenzauer. Tudi Kranjec je bil v prvem skoku izjemen s tretjo daljavo. Podobna zgodba je bila tudi v drugi in tretji trening seriji. Prevc in Kranjec sta potrdila, da sta ta trenutek naša najboljša skakalca. V drugi seriji je Nemec Martin Schmitt poletel do kar 145 metrov, kar je bil skok dneva. V tretji seriji je bil najdaljši Andreas Kofler s 142.5 metri. Preostali trije naši, Jernej Damjan, Primo¾ Pikl in Mitja Me¾nar so prikazali zelo izenaèene skoke.