Kratka zgodovina teka
na smuèeh
Tek
na smuèeh je k nam
prišel
kot oblika transporta po zasne¾eni pokrajini. Nordijski narodi
so
uporabljali razliène smuèi in tehnike premikanja z njimi.
Za nas je
zlasti zanimivo poznavanje bloške smuèarske kulture. Bloško
smuèanje je namreè nastalo in se dolga stoletja ohranilo
zato, ker so
morali Bloèani zaradi obilne in dolgotrajne sne¾ne odeje
uporabljati
sne¾ne krplje ali smuèi. Brez njih bi le ste¾ka
pre¾iveli.Prvotno
so se gibali na smuèeh brez palic, pozneje so uporabljali
smuèarski kol
in šele v novejši dobi dve palici. Danes pa je tek na
smuèeh ena
najbolj popularnih zimskih športnih panog. Primerna je za
vsakogar. Na
stezah boste sreèali tako otroke, mladostnike, odrasle,
tako
moške kot
¾enske, bolj ali manj trenirane.
Kako začeti?
Zaèneš
lahko s pohodništvom na smuèeh. Z osnovno opremo in brez
posebnega
znanja se lahko odpraviš na pohod v zasne¾eno naravo.
Prijeten
klepet,
smeh, sve¾ zrak in vrnila se boš kot prerojena.
Povedati pa
moramo, da poznavanje tehnike teka olajša tek, ob tem bolj
u¾ivamo in
se hkrati zavarujemo pred poškodbami. Tudi oprema veliko
doprinese k
la¾jemu in hitrejšemu teku. Zato si poglej, na kaj vse
moraš biti
pozorna.
Preden se podaš na
tekaško progo, naredi vaje za
prilagajanje na smuèi! (natanèen opis in prikaz vaj
najdeš v
rubriki
Vaje in nasveti.)
Klasièna
tehnika teka na smučeh
Pri
klasièni tehniki uporabljamo vdrti smuèini na
tekaški progi.
Smuèki, ki
sta od 15 do 25 centimetrov višji od tvoje telesne
višine, drsita v
smuèini, v ravni liniji teka. Izberemo takšne palice, ki
nam
segajo do
višine ramen. Èevlji so lahko nizki ali polvisoki, vezi
pa
mehkejše
zaradi veèjega upogiba èevljev.
Smuèi za klasièno
tehniko teka
morajo omogoèati odriv v ravni liniji teka, to je naprej po
smuèini.
Zato se smuèi v osrednjem delu – pod èevljem
– nama¾ejo s
klistri. To
so posebne lepljive ma¾e, ki se ob obremenitvi zlepijo s podlago
in
prepreèujejo zdrs.
Preostalo površino
smuèi pa nama¾emo z
voski za drsenje, ki jih izbiramo glede na vrsto in temperaturo snega.
Te¾ava pri mazanju smuèi je v tem, da veè klistra
zavira spust v
dolino, premalo pa povzroèa zdrse v boju s klancem.
V športnih
trgovinah lahko izbereš tudi smuèi za zaèetnike in
rekreativce,
ki so
na spodnji strani zarezane. Te zareze omogoèajo odriv in mazanje
ni
potrebno. Navadno so take smuèi širše in
te¾je. Primerne
za
pohodništvo, za resen tek pa ¾el ne. Trenje s podlago je
zaradi
zarez
veèje, tek pa bolj naporen. Te¾ava se pojavi tudi na
poledeneli stezi,
saj smuèi zdrsijo in ne omogoèajo ¾elenega odriva.
Pri
klasiènem teku uporabljamo osnovni, diagonalni korak. To pomeni,
da
soèasno potujeta naprej desna roka in leva noga – tako kot
pri
hoji. Po
številu korakov v enem ciklusu delimo dvo-, tri- in
štiritaktne
diagonalne korake. Osnovni je dvotaktni diagonalni korak, ki je
primeren tudi za rahle vzpone. Ob tem se roki lahko odrivata
izmenièno
ali soèasno. Pri hudih vzponih pa uporabi vzpenjanje v
razkoraku, tako
da smuèi v snegu zaèrtajo èrko v.
 |
Drsalna
tehnika teka
na smučeh
Smuèi
za drsalno tehniko so
krajše, in sicer za 7 do 15 centimetrov višje od telesne
višine
tekaèice, palice pa naj segajo do višine brade.
Èevlji naj bodo
polvisoki ali visoki, da nudijo popolno oporo gle¾nju.
Drsalna
tehnika se izvaja na široki progi poleg vdrtih smuèin.
Pravzaprav se
lahko uporablja na vseh zratrakiranih ali pomrznjenih površinah.
Prestopanje oz. odrivanje z noge na nogo zarisuje v snegu èrke
v, roki
pomagata z moènimi odrivi s palicami in ¾e drvimo. Ta
tehnika je
hitrejša od klasiène.
Da bodo smuèi še
lepše drsele, jih
nama¾i z voski za drsenje, ki jih spet prilagodimo temperaturi
snega.
Poskusi! Všeè ti bo! Najraje imamo spust v dolino,
kajne!?
Postavi
smuèki v smuèino in se spusti v nizko pre¾o, tako
da rahlo
pokrèiš vse
sklepe, te¾o porazdeliš na obe smuèki, palice pa
stisneš
ob telo.
Pozitivni učinki
Tek
na smuèeh je med rekreativci zavzel posebno mesto. S
stališèa
rekreacije gojimo tek na smuèeh zaradi preventivno zdravstvenih
uèinkov
na telo; obilna pljuèna ventilacija na sve¾em, zimskem
zraku in
znojenje, ki je posledica fiziène aktivnosti in
pospešenega
pretakanja
telesnih tekoèin, ugodno delujeta na vse vitalne funkcije
èlovekovega
organizma.
Seveda pa je pomemben vpliv na
dobro poèutje pri
hoji po sne¾eni naravi, sprostitev misli, èisti
u¾itek. Poišèi
stik
sama s seboj, najdi svoj ritem teka in stres minulih dni bo ostal med
sne¾inkami. Gibanje na sve¾em zraku nam slu¾i tudi
kot preventiva proti
telesnim in duševnim tegobam modernega èasa (motnje v
delovanju
srca in
o¾ilja, pljuènim boleznim, te¾avam prebavnega
trakta, kronièni
utrujenosti …).
Pravilno izbrani in odmerjeni
treningi teka na
smuèeh nam omogoèijo kakovostno vadbo za celotno telo in
shujševalno
kuro brez odrekanja.
In kako se obleči?
Sodobni
materiali omogoèajo odvajanje vlage in hitro sušenje. Da
ko¾a
ostane
suha, je pri teku zelo pomembno, saj vadimo pri nizkih temperaturah,
napor pa je lahko kar velik. Oblaèila naj bodo iz ko¾i
prijetnih in
hitro sušeèih se materialov.
Obleèi se
veèplastno, da po
potrebi oblaèila postopno slaèiš. Zgornji sloj naj
bo prilagojen
vremenskim razmeram – nepremoèljiv v megli, neprepihljiv
ob
vetru,
topel ob zelo nizkih temperaturah in lahek ob višjih.
Rokavice
se morajo tesno prilegati dlani, saj si ne ¾elimo
¾uljavih in boleèih
dlani. V trgovinah vam bodo ponudili prav posebne tekaške
rokavice, ki
omogoèajo dober stik s palicami in optimalen prenos moèi
prek rok do
konice palice.
Zašèitna,
sonèna oèala so lahko modni
dodatek, a
so obvezni del opreme. Zašèita pred sonènimi
¾arki, ki se
odbijajo od
sne¾ne podlage, je obvezna. Oèala naj bodo lahka in
odporna proti
udarcem in odrgninam, obrazu pa naj se dobro prilegajo. Poudariti
moramo, da je ultravijolièno sevanje posebej nevarno v visoko
le¾eèih
krajih.
Smucarski
tek na OI
Od prvih zimskih
olimpijskih iger (1924, Chamonix, Francija) je smuèarski
tek
tudi v olimpijskem programu, sprva le za moške, od leta 1952
pa tudi za zenske. Tehniki teka sta dve, in sicer klasièna
(podobna
hoji, le da se drsi po smuèeh) in prosta (po smuèeh se
drsi v
"škarjastem" koraku). Osnovne tekmovalne discipline za
èlanice
in
èlane, po nedavnih spremembah pravilnika in tekmovalnega sistema
so
naslednje.
Zenske
- tek na 10 km (posamezno),
- dvojno zasledovanje na 15 km (7,5 klasicno+7,5 prosto)s
skupinskim startom,
- maraton na 30 km posamezni ali skupinski
start,
- šprint štafete (dve
tekmovalki, teèeta izmenièno, vsaka trikrat),
- šprint (do 1500m; teèejo se kvalifikacije, nato
najboljših 30 izloèilni teki)
- štafeta (štirikrat po 5 km, prvi dve tekmovalki
teèeta v klasièni tehniki, drugi dve v prosti)
Moški
- tek na 15 km,
- dvojno zasledovanje na 30 km(15km+15km),
- maraton na 50 km,
- sprint stafete,
- sprint in
- stafeta( stirikrat 10km)
V sezoni
2006/2007 so tudi
prviè
poskusno uvedli novoletno turnejo v smuèarskem teku, t.i. Tour de ski.
Gre za veè zaporednih tekem v vseh posameznih disciplinah, razen
maratonu, v dneh okoli novega leta. Tudi tu se, podobno kot pri
skakalni turneji toèke, seštevajo èasi, pred
zadnjo tekmo v nizu
Toura
pa vodilni tekmovalec po èasu štarta prvi, za njim pa se
vsi
ostali,
glede na zaostanek, ki so si ga nabrali na predhodnih tekmah.
Zmagovalec Toura je tisti, ki prvi preèka cilnjo èrto na
zadnji tekmi.
Toèke za svetovni pokal pa se štejejo samo v primeru, da
se je
tekmovalec na Touru uvrstil med prvih trideset.
http://www.vancouver2010.com/