Narodnozabavna glasba je glasbena zvrst, za katero so znaèilne ljudsko (etnièno) obarvane pesmi. Razširjena je predvsem v naslednjih dr¾avah: Slovenija, Avstrija, Švica, Nemèija, pa tudi na Èeškem ter v Italiji. Pri nas je znana in razširjena še najbolj po zaslugi številnih narodnozabavnih ansamblih. Tovrstna glasba je pogosto prisotna na veselicah, porokah, njej pa je posveèenih tudi kar nekaj festivalov in tekmovanj. Nekateri ji slabšalno pravijo goveja muska ali kar govedna, to pa zato, ker naj bi ta glasba, kakor meni poznavalec Ivan Sivec, verjetno sodila zraven nedeljske goveje juhe. S to glasbo je tesno povezan tudi njen najznaèilnejši instrument, to je diatonièna harmonika (pogovorno frajtonerica), ki je v našem prostoru dobro zastopana na raèun okoli 65-ih izdelovalcev.

Pri narodnozabavnih pemih prevladujeta dva ritma: polka in valèek. V zadnjem èasu so z vplivom moderne popularne glasbe prisotni tudi drugi ritmi. Tako mnogo ansamblov dandanes ne izvaja samo narodnozabavne glasbe, ampak tudi zabavno, turbo-folk in drugovrstno glasbo.