Boris Gabršček, 2008
Pred tednom, ko sem bil na Kamnu (nekje pišejo Kamen, nekje Komen, da ne vem kako je bolj prav), sem opazil vzhodno skalnato pobočje vrha Veselk (1215), ki leži severno ob Kamna. Rekel sem si: to bi pa bilo treba pogledati. Nisem pa dosti pričakoval, ker na podlagi geoloških mej, ki sem si jih bil vrisal v topografsko karto, to naj bi bil gnajs. Gnajs kot kamnina pa je precej podvržena eroziji, na takih podlagah pa, vsaj jaz tako mislim, ni netreskov.
Včeraj sem si lahko mirne vesti vzel dan zase. Zadnji hip sem se odločil, da grem na Koroško.
Avto sem pustil na Kramarici pod Smrekovcem, od tod po markirani stezi ob potoku Kramarica proti dolini do njenega ustja z Javorskim potokom. Še nekaj sto metrov in po stezi gor. Na tem mestu je desni breg Javorskega potoka skoraj navpična granitna stena, podobna tistim ob Bistri ali Meži. Skušal sem se približati, vendar se mi ni dalo riskirati, da padem v vodo. Stavim, da tudi tukaj rasejo.
Poslikal sem jo z nasprotnega brega in upal, da se bo ob povečavi kaj videlo, ampak ne vidi se nič... Moj mali daljnogled pa je prešibek.
Na poti proti vrhu sem se precej namučil, ker semi zgubil stezo, zelo strmo je, k sreči je gozd. Končno sem jo spet našel blizu vrha. Ker je vse precej nedostopno, sem bil že izgubil željo, da grem raziskovat tiste pečine.
Vendar, na edinem mestu, kjer steza pelje tik pod steno, so me netreski udarili v nos. Ta del sem poslikal. Gotovo bi jih bilo višje še veliko, vedar to je delo za alpiniste.
Torej je res, da sem mejo med granitom in gnajsom narobe vrisal. To se vidi že v soteski Bistre, pri Cveblarju, kjer so proti jugu obrnjene pečine pod koto 863 granit. Ravno tako je na Veselku. Meja je za nekaj sto metrov južneje, tako da so skale, ki sem jih gledal od daleč in od blizu granit, sam vrh, kota 1215, pa je že gnajs.
Imam za vzorec pest netreskov. Zanimivo, da je eden izmed teh, tisti največji, rasel iz humusa sredi steze v popolni senci. Očitno je padel s stene in se tam prijel.