V laboratorijih Gimnazije in veterinarske šole Ljubljana v okviru predmeta biotehnologija že nekaj let skušamo najti odgovore na nekatera vprašanja o netreskih. V letu 2011/12 sta dijakinji Karmen Žbogar in Robyn Strmšek preverjali, ali so med vrstami, ki rastejo v Sloveniji, kakšne razlike glede učinkovitosti delovanja na ušesne bakterije. Za raziskovalno nalogo sta prejeli Krkino priznanje.
Povzetek raziskovalne naloge
Karmen Žbogar in Robyn Strmšek
Zdravilni učinki različnih vrst netreskov in netreskovcev na ušesne bakterije živali
Mentor: Jure Slatner
Netresk je rastlina, ki so jo že v Antiki uporabljala za zdravljenje ran, ki se niso rade celile, pri kožnih čirih in opeklinah. Pomagal je tudi pri kačjih ugrizih. Predvsem pa je znan pri zdravljenju ušesnih vnetjih.
V svetu je znanih preko štirideset različnih vrst netreskov. V Sloveniji sta znani le dve vrsti netreskov, to sta Sempervivum tectorum in Sempervivum juvanii in dve vrsti netreskovcev, to sta Jovibarba hirta in Jovibarba arenaria.
S praktičnim delom sva želeli preveriti, če vse vrste netreskov podobno učinkujejo na ušesne bakterije?
Namnožili sva ušesne bakterije različnih živali in z antibiogrami ugotavljali učinkovitost vseh štirih v Sloveniji rastočih vrst netreskov.
Ugotovili sva, da glede na antibiotični učinek na ušesno floro med različnimi vrstami netreskov ni bistvenih razlik.
V šolske letu 2012/13 sta dijakinji Ana Cimerman in Alja Zajec ponovili poskuse z bakterijami, ki sta jih vzeli iz ušesa činčile. Poleg mikrobioloških raziskav sta opravili še zaniv intervju z znanim zeliščarjem Jožetom Kukmanom. Za nalogo sta prejeli Krkino priznanje.
Ana Cimerman in Alja Zajec
S praktičnim delom sva želeli preveriti, katere vrste netreskov in netreskovcev delujejo na ušesne bakterije, ali delujejo na vse bakterije ter v kolikšni meri. V Sloveniji sta znani le dve vrsti netreskov, to sta navadni netresk (Sempervivum tectorum) in juvanov netresk (Sempervivum juvanii), in dve vrsti netreskovcev, to sta srhkodlaki netreskovec (Jovibarba hirta) in peščeni netreskovec (Jovibarba arenaria).
Namnožili sva ušesne bakterije činčile, ločili kolonije bakterij (kolikor nama je šolska oprema dopuščala) in z antibiogrami ugotavljali učinkovitost vseh štirih v Sloveniji rastočih vrst netreskov na različne bakterije.
Ugotovili sva, da sok netreskov in netreskovcev večinoma zaviralno vpliva na rast ušesnih bakterij, vendar ne na vse vrste. V ušesu se je ob prisotnosti netreskovega soka rast nekaterih bakterij tudi povečala. Postavljava novo hipotezo: te bakterije prerastejo povzročitelje vnetja in tako tudi zatrejo vnetje.