Sempervivum wulfenii subsp. juvanii  
(Strgar) Favarger & J. Parnell
= juvanov netresk
(sin. Sempervivum juvanii)

Dlačice na obeh površinah listov so največja značilnost juvanovega netreska. Resenik (550 m).

Je ena najredkejših rastlin pri nas in na svetu sploh. Ime je dobil v spomin na Franca Juvana (1875 - 1960), ki je kot vrtnar in izreden poznavalec našega samoraslega rastlinstva deloval v ljubljanskem botaničnem vrtu štiriinšestdeset let (1896 - 1960).

Netresk so na Donački gori našli že v prvi tretjini prejšnjega stoletja, a so ga enačili z wulfenovim netreskom (S. wulfenii). Ta je razširjen v avstrijskih, švicarskih in italijanskih Alpah, v višinah nad 2000 m, Donačka gora  je zanj kar prenizka. Sredi šestdesetih let so netresk na Donački gori takorekoč še enkrat našli in ga prepoznali kot posebno vrsto.

Juvanov netresk ima rozete široke 5 - 8 cm. Listi so po robu, spodnji in zgornji listni ploskvi žlezasto dlakavi. Število stranskih poganjkov je majhno. Cvetno steblo je v povprečnih razmerah visoko 15 do 25 cm. Značilni zanj so zvezdasti cvetovi premera do 3 cm. Bledo-rumeni venčni listi so trikrat daljši od čašnih in imajo pri dnu škrlatno liso. Venčni listi so goli, le po robu žlezasto dlakavi.

Venčni listi juvanovega netreska so bledo-rumeni. Botanični vrt, Ljubljana.

Cvete julija in avgusta. Raste na kremenčevih peščenjakih konglomeratu v višini 500 - 850 m na Donački gori in sosednjem Reseniku.

Gojena rastlina

Juvanov netresk se razlikuje od wulfenovega po dlakavosti ploskev rozetnih listov. Wulfenov netresk ima zgornjo povrhnjico listov popolnoma golo, juvanov pa vedno gosto poraslo z okrog 0,5 mm dolgimi žlezastimi dlačicami. Drug razlog za (nekoč) samostojno vrsto je bila velika oddaljenost od takrat znanih nahajališč wulfenovega netreska in tretji razlog zelo nizka nadmorska višina rastišča.

Danes so znane nekatere populacije, ki predstavljajo nekakšno vmesno obliko. V Avstriji (Riegersburg) raste populacija wulfenovega netreska, ki uspeva celo na nižji nadmorski višini (~500 m).

Riegersburg, Avstrija

Listi teh rastlin so rahlo dlakavi tako po zgornji kot spodnji povrhnjici. Ne sicer tako močno kot pri juvanovem netresku, a vendarle. Evolucijsko je juvanov netresk morda ostanek neke populacije Wulfenovega netreska, ki se je ohranila v izjemni ekološki niši.

Juvanov netresk lahko dobimo v Botaničnem vrtu v Ljubljani (http://www.botanicni-vrt.si), kjer ga vegetativno množijo že kakih 40 let. Z njim so oskrbeli številne botanične vrtove in zasebne zbirke po svetu. Gojenje ni zahtevnejše od drugih vrst.

Gredica z juvanovim netreskom z originalnimi Strgarjevimi rastlinami. Botanični vrt, Ljubljana, 1997.

Dve od treh originalnih herbarijskih pol dr. Vinka Strgarja.