Sempervivum tectorum L.
= navadni (strešni) netresk
(tectum lat. = streha)

Navadni netresk, Otlica (900 m)

V času, ko je bila večina streh grajenih iz vejevja, lubja in slame, so strehe pogosto prekrivali s travnato rušo. Ker je trava v takih razmerah slabo uspevala, so povrhu nasadili še netreske. Korenine in listne rozete so kmalu ustvarile debelo zaščitno plast pred dežjem in neurji. Tako je rastlina osvojila novo rastišče, do danes se je ohranil mit o njenem varovanju pred nevihtami.

Navadni netresk pod Studorjem v Bohinju (600 m).

Navadni netresk je razširjen v zahodni in srednji Evropi kot divje rastoča ali kultivirana rastlina.
Značilne zanj so velike listne rozete, ki dosežejo do 14 cm v premeru. Široki, mesnati listi so na koncu naglo zoženi v konico. So modrikasto zeleni, na konceh rdečkasti. Po površini so goli, ob robu pa žlezasto dlakavi. Cvetno steblo je visoko 20 do 50 cm in nosi mnogocvetno, razvejeno socvetje. Cvetovi so zvezdasto razprostrti, do 2,5 cm premera; venec je rožnate do škrlatne barve. Čašnih in venčnih listov je po 12 - 16. So celorobi, po robu žlezasto dlakavi. Cveti od julija do septembra.

Za navadni netresk so značilne rožnato-rdeče do vijolične lise na venčnih listih.

Rozeta, ki požene cvet, odmre, kar je ena od lastnosti netreskov. Navadni netresk raste na slabo bazičnih ali zmerno kislih odcednih tleh, vendar so populacije vezane na določen tip rastišča. Najdemo ga v srednje visokih in visokih legah od Pirenejev in hribovja Katalonije do vzhodnih Alp. Območje, kjer raste kultivirano, pa je še mnogo širše. Ponekod ni avtohton. Pogosto se je iz vrtov razširil v naravo. Slovenija predstavlja zanj jugovzhodno mejo njegove razširjenosti, v naravi pa ga najdemo na alpskem območju, v submediteranskem predelu Slovenije od Čavna in Nanosa do Slavnika, znan je tudi v dolini Trebuše. Južna meja njegove razširjenosti je Kraški rob.

Nanos, 1000 m

Rastline na posameznih območjih se med seboj kar precej ločijo, tako po obarvanosti in velikosti listov kot po barvi cvetnega venca. Kot okrasna rastlina je pogost v cvetličnih gredah, na skalnjakih in grobovih,

Sempervivum tectorum subsp. schottii (Baker) Wettst. ex Hayek

Kraški rob

Podvrsta ni več priznana, vsekakor pa populacija že na prvi pogled odstopa od tipične oblike. Rozete so manjše, listne konice pa nimajo tako izrazite rdeče-rjave obarvanosti.