Raziskave kemizma netreskov v Sloveniji

Marjan Donko

V laboratoriju na Katedri za kemijo oddelka za živilstvo Biotehniške fakultete se skupina raziskovalcev s kemizmom netreskov ukvarja od leta 1994. Na tem področju orjemo ledino, saj je strokovnih člankov v zvezi s kemizmom netreskov zelo malo. Le še skupina madžarskih znanstvenikov se intenzivneje ukvarja z netreski in z njihovim vplivom na zniževanje lipidov v krvi in varovanju jeter (Blazovics s sod., 1993).

Zanimive so raziskave antimikrobnega učinka netreska na 7 mikroorganizmov, ki predstavljajo najpogostejše kvarljivce živil, in sicer:

10 % dodatek stisnjenega netreska v gojišče je najbolj zaviral rast Staphylococcus aureus ter Geotrichum sp.

Prikaz antimikrobnega delovanja netreska na Staphylococcus aureus.
Foto: Marjan Donko

Kemične analize nekaterih zanimivih sestavin pri netresku.

 
Meritve so narejene pri navadnem netresku (Sempervivum tectorum), nabranem v botaničnem vrtu v Ljubljani.

V soku netreskov so zanimive naslednje sestavine: jabolčna (4,10 g/l do 12,60 g/l) in citronska kislina (9,90 g/l do 13,30 g/l). Koncentracija kislin se močno razlikuje glede na rastišče netreska in letni čas.

Ena od pomembnejših sestavin oligomerne in polimerne frakcije fenolnih spojin je edini aglikon oligomerne fenolne frakcije kamferol in edini sestavni enoti polimerne fenolne frakcije (-)-epigalokatehin-3-galat in (-)-epigalokatehin. Pomen fenolnih spojin ni samo v njihovem antimikrobnem, ampak tudi antioksidativnem delovanju.

V zadnjem času potekajo raziskave na področju mehanizma indukcije določenih spojin v netresku, predvsem polifenol oksidaze. Polifenol oksidaza je encim, vključen v odzive rastlin na zunanje dejavnike, ki jih lahko s skupnim izrazom imenujemo stres. In vivo funkcija tega encima kljub dolgoletnim raziskavam še vedno ni znana, domneva pa se, da encim sodeluje pri obrambi rastline pred stresom.