Predstavlja proti jugu orientirano skalo, visoko kakih 6 m, ki se nahaja blizu potoka, ki poskrbi za ustrezen hlad in vlago. Nahajališče je za to vrsto na neobičajno nizki nadmorski višini. Rastišče ima naklon kakih 75 stopinj, je orientirano proti jugu, sonce pa v poletnih mesecih sije nanj morda eno uro dnevno, v drugih letnih časih pa sploh nič.
Skala je bogato poraščena. Poleg lišajev in mahov so najbolj zastopane rastline sladka koreninica (Polypodium sp.) in sršaj (Asplenium sp.), robida (Rubus sp.), kamnokreč (Saxifraga sp.), jagodnjak ( Fragaria sp.), bela humulica (Sedum album). Med njimi so si našle prostor bogate kolonije skalnega netreskovca. 10 večjih skupin sem naštel na južni strani, še tri pa na vzhodni strani skale. Kolonije združujejo med 50 do 100 in več vegetativno razmnoženih rozet.
Že ob prvem obisku so se mi zdele rastline prav pri vznožju skale precej drugačne od vseh ostalih. Bile so namreč precej manjše, njihove rozete pa bolj odprte in nežnejše, z manj listi, ti pa so bili na konceh podaljšani v suho nitko. Zunanji listi rozet so bili posušeni. Sprva sem posumil v poseben tip rastišča, saj je spodnji del skale najmanj osončen, pa tudi mahovje je tu najbolj bogato. Za posebno obliko sem tako obtožil sezonsko rast. Pa sem ob naslednjem obisku opazil isto, in čez leto dni zopet enako. Zato sem si posamezne populacije ogledal bolj natančno in opazil precejšnje morfološke razlike med njimi. Tako se populacija z oznako 4 in 6 najbolj približujeta tipični obliki, populacija št. 3 ima zelo konkavno zavihane liste, ki tvorijo kompaktno rozeto. Najbolj odstopa populacija št. 1, ki pa ima svojega dvojnika na vzhodni strani z oznako št. 5. Rastline populacije št. 2 so vsaj dvakrat večje od vseh ostalih, edino pri tej populaciji je bila v juliju opazna anizofilija, (pojavljanje neenako dolgih listov rozete, pri čemer so zgornji listi večji od spodnjih).
Populaciji št. 3 in 6 sta imeli vsaka po eno poleglo cvetno steblo v letih 2002 in 2003.
Populacija 1
Populacija 2
Zaključek
Ocenim lahko, da so skupine rastlin na skali generativnega izvora, saj že bežen pogled pokaže precejšnje morfološke razlike med njimi. Rastline se bohotno razraščajo, očitno jim okolje zelo prija. Ker je v bližini še mnogo mest s podobnimi mikroklimatskimi razmerami, lahko pričakujemo, da si bo rastlina z leti našla nova rastišča.
Kar ne morem verjeti svojim očem. Rastišče je povsem uničeno, zminirano. Namesto v netreske lahko zrem samo v golo skalovje. Za potrebe male hidroelektrarne leži dva metra široka cev, delno prekrita z gruščem, ki se vsipa s skale.
Ministrstvo za okolje, občinski organi, raziskovalne ustanove in ustanove za varovanje okolja očitno niso usklajene. Leta 2005 je imelo rastišče status enega izmed le treh do tedaj poznanih rastišč v Sloveniji, pa je investitor kljub temu dobil dovoljenje za poseg v naravo!
Pogosto se vračam nazaj na prizorišče in z daljnogledom iščem, če bi se morda le našla še kakšna rastlinica kje na vrhu skale, kjer je še ostalo nekaj vegetacije.
Še so tam, čisto na vrhu!
julij 2010
Literatura: Davide Donati: Sempervivum globiferum subsp. arenarium en Carinthie slovène http://stalikez.info/fsm/semp/site/snifhilt.php?tg=koros.php&mt=donati&lg=gb