Netreskova rja (Endophyllum sempervivi),
parazit ali simbiont?

Netreskova rja živi, kot pove že njeno ime, znotraj netreskovih listov. Rod Endophyllum vključuje okoli 15 parazitskih vrst, ki imajo vse specifične gostiteljske rastline. Sodi v družino Pucciniaceae (prostotrosnice), bolj znane kot rje na žitih. E. sempervivi živi le v netreskih in netreskovcih, življenjski ciklus zaključi le v enem gostitelju.

Povečava

Do sedaj neznana gliva, podobna netreskovi rji, vendar s sporami črne barve.
Bohinj, september.

Ob okužbi gliva na listih ne povzroča nobenih vidnih poškodb. Toda okuženi listi, ki so sicer dosegli odraslo velikost, pričnejo rasti (samo v dolžino) in hitro dosežejo 2 - 4-kratno dolžino normalnih odraslih listov.

Če pogledamo pojav na molekularnem nivoju, je verjeten vzrok  podaljševanja listov  sprememba koncentracije hormonov, predvsem avksinov. Okuženi listi se podaljšajo, ostanejo zeleni, v njih poteka intenzivna fotosinteza, kar glivi koristi, saj je s tem preskrbljena s potrebnimi ogljikovimi hidrati.

Gigantska oblika

Okužene rastline zrastejo do nenormalnih velikosti, pogosto nesimetrično.  Bohinj, julij.

Življenjska doba okuženih listov je samo za spoznanje krajša od neokuženih, gliva ne uniči svojega gostitelja. Na koncu življenjskega cikla glive se na okuženih listih pojavijo rumenkaste tvorbe - bazidiji, skozi katere izstopajo oranžne spore.

 

Plamenska oblika, še nepojasnjen pojav

Tako pri gojenih netreskih kot tistih iz narave se tu in tam pojavijo rastline, katerih rozeta raste povsem nesimetrično. Listi, ki so na severni strani rastline, so občutno daljši kot listi južne strani, poleg tega izraščajo bolj navpično. Tako se zdi, kot da se celotna rozeta obrača proti soncu. Pojav ni trajen, proti koncu poletja se rozete izravnajo. Vzrok za tako vedenje netreskov še ni znan, prav tako niso poznane posledice tega pojava za rastlino, niti pozitivne, niti negativne.

Plamenska oblika

Plamenska oblika netreska. Smokuški vrh, julij.

 

Razmnoževanje netreskov s semeni

 

Strešni netresk, srhkodlakavi in peščeni netreskovec proizvedejo veliko semen, poskusi kažejo, da je seme zelo dobro kaljivo. To pa ne velja za juvanov netresk, pri katerem vzkali ne nekaj odstotkov semen.

V laboratorijih Gimnazije in veterinarske šole Ljubljana v okviru predmeta biotehnologija že nekaj let skušamo najti odgovore na nekatera vprašanja o netreskih. V letu 2010/11 je dijakinja Zala Čop preverjala, kako vplivajo različne metode tretiranja semen na kaljenje juvanovega netreska.

 

Povzetek naloge:
Zala Čop

Začetno obdobje kaljenja juvanovega netreska

Mentor: Jure Slatner

V projektni nalogi sem skušala ugotoviti, kako različni pogoji in hormon giberelinska kislina vplivajo na kaljenje juvanovega netreska v prvem obdobju kaljenja. Semena sem za 6 tednov izpostavila različnim temperaturnim pogojem: od -11 °C do +5 °C, - 15 °C in +10 °C . Opazovala sem še vpliv hormona giberelinske kisline, zato sem 100 semen za 24 ur namočila v giberelinsko kislino. Nato sem naslednje 8 tednov opazovala kaljenje. Rezultati so pokazali, da so semena, namočena v giberelinsko kislino, najbolje kalila, najmanj pa semena, ki so bila shranjena na temperaturi +10 °C. Pri kaljenju netreska so mi povzročale težave plesni, ki so se pojavile v nekaterih semenih in preprečile preživetje netreska. Kalitev sem opazovala le osem tednov. Predvidevam, bi jih vzkalilo več, če bi opazovala dlje časa. Giberelinska kislina ne le bolj pozitivno vpliva na kalitev, ampak ga tudi pospeši. Semena brez dodane giberelinske kisline bi verjetno tudi vzkalila, le nekoliko kasneje.

Celotna naloga v pdf obliki.

 

 

Bodoča raziskovanja

Slovenija je dežela, kjer se križajo vplivi Sredozemlja z alpskimi in celinskimi elementi. Nekatere vrste netreskov imajo ravno na tem koncu svoje obrobno nahajališče. Prav na takih nahajališčih pa je mogoče najti prav posebne primerke s specifičnimi prilagoditvami. Vrste na obrobju se vedno nekoliko razlikujejo od povprečja, ker zaradi okolja nimajo več stika z osrednjo, prevladujočo populacijo. V Sloveniji je tako    jugovzhodno obrobje vrste S. tectorum, južno obrobje J. globifera in S. wulfenii. Prav mogoče je, da bomo v prihodnosti prepoznali kakšno vrsto, ki je bila morebiti spregledana. Kandidati so S. marmoreum f. dinaricum, S. montanum subsp. montanum, S. montanum subsp. stiriacum. A četudi ne najdemo nobene nove vrste več, bodo raziskovanja na rastiščih zvečala védenje o teh zanimivih sočnicah.