Mali biser na avstrijskem Štajerskem
Rastline ne poznajo meja tako kot ljudje. Pa tudi naša država ni več toliko ločena od sosednje Avstrije, da ne smeli in mogli pogledati preko meje. Pozno poleti nas je kaktusarski prijatelj Sepp povabil na botanično eko-ekskurzijo. V mestecu Kraubath ob reki Muri smo si ogledali znameniti kamnolom serpentina na gori Gulsen.
Foto: Martin Meznarič
Kamnina serpentin je pri nas in v okolici zelo redka. Tudi v Avstriji je prej posebnost kot ne. V Sloveniji je edino večje nahajališče serpentina v okolici Slovenske Bistrice, večja območja v Evropi pa so v Toskani, Bosni, Srbiji, Kosovu, Albaniji, Grčiji. Kot ultrabazična kamninska podlaga slovi kot neprijetna večini rastlinskih vrst, zato pa so na njej našle svoj prostor druge vrste, ki tukaj nimajo prehude konkurence.
Ena od takih vrst je Sempervivum pittonii,
druga pa Jovibarba globifera hillebrandtii.
S. pittonii je endemit z izjemno majhnim arealom. Znana so le 4 nahajališča, vsa v območju gore Gulsen. Po mnenju poznavalcev sodi vrsta v skupino 'cilliosum', katerih predstavniki rastejo pretežno na območju Karpatov.
Avstrijski gojitelji kakusov so opozorili javnost, da je vrsta netreska, pa še številne druge rastline na območju kamnoloma, zaradi dejavnosti kamnoloma ogrožena, zato so z izkopom peska nedavno prekinili. Kamnolom obiskujejo le še ljubitelji mineralov in rastlin.
Dostop do rastlin je težaven, za dobro fotografijo se je treba zahvaliti sreči (avtofokusu). Stena je skoraj navpična, za plezanje prenevarna.
Se pa najdejo tudi okruški, ki s s pečine padli nedavno na tla. Na enem izmed njih sta se znašla skupaj netresk S. pittonii in netresekovec J. globifera hillebrandtii (zaradi ne preveč z žlezami poraščenih venčnih listov še najbolj podobna podvrsti J. g. glabrescens iz Karpatov).
Tudi cvetočih rastlin smo našli nekaj, a bile so zelo redke.
Poleg netreskov smo lahko občudovali še kup rastlin,
Slatinka (Paraceterach marantae)
Kartuzijanski klinček (Dianthus carthusianorum subsp. capillifrons)
Alpski bodak (Carduus defloratus)
Okroglolistna zvončica (Campanula rotundifolia)
Navadni češmin (Berberis vulgaris)
zanesljivo so na tem nahajališču drugače raščene.
Na vzhodni strani kamnoloma je dotop do rastlin lažji, v skalnih razpokah je pittonijev netresk sploh edina tam rastoča rastlina.
Na skalovju, polnem borobih iglic, smo našli precej redko 'plamensko' obiko.
Netresk je zdaj ogrožen samo še zaradi morebitnega trganja gojiteljev alpskih rastlin. Na njegovo srečo med gojitelji sočnic nima večje tržne vrednosti. Ker se v zbirkah bogato množi, ni nobena redkost. Morebiti ga lahko ogrozijo le druge vrste netreskov, s katerimi se lahko skriža. Okoličani jih gojijo v vrtovih, med drugim so jih nasadili ob kipu 'neznanega vojaka' blizu kamnoloma
Botanična pola iz Herbarija BTF v Ljubljani.
Pozno popoldan smo se ustavili še pri gojiteljih kaktusov Gerhardu in Kristi in si ogledali njuno bogato zbirko.