Botanični znanec, ljubiteljski preučevalec netreskov Paul Veenvliet me je spomladi leta 2013 opozoril na nenavaden primerek strešnega netreska, ki je dlakav po obeh listnih ploskvah. Takoj sem pomislil na znano zgodbo o juvanovem netresku. Pa se menda zgodovina ne ponavlja? Je to sploh strešni netresk? Morda mutacija, Subspontana (naseljena) populacija neidentificiranega kultivarja?
Arhivsko fotografsko gradivo mi ni dosti pomagalo, saj sem nahajališče vedno obiskal ob času mirovanja rasti netreskov, ko se omenjena značilnost ne opazi od daleč. V ljubljanskem herbariju rastline iz tega nahajališča ne hranijo, sam pa tudi ne nabiram rastlin v ta namen. Torej je treba na teren.
Oddaljeni in srednji del lista je močneje poraščen kot bazalni del.
Pomladi je terenski ogled pokazal, da je vsaj 3/4 vseh netreskov poraslo z dlačicami. Da bi bila rastlina druge vrste kot S. tectorum, je skorajda nemogoče, pa vendar je za strešni netresk značilno prav dejstvo, da ima liste rozete gladke. Podobni populaciji rasteta še v srednji Italiji in Franciji, vendar sta obe manj dlakavi. Tudi populacija na Nanosu ima drobne dlačice po spodnji strani listov, vendar niso tako očitne. Druge vrste netreskov z dlakavimi listi so bolj pogoste na južnem Balkanu, večina njih cveti rumeno.
Cvet zelo značilen za S. tectorum in po tem znaku verjetno pripada tej vrsti. Venčni listi so ob robovih svetlejši, medialno pa je barvna lestvica od rdeče rjave do mesno rdeče. Še najboljša primerjava barve je s kraškim pršutom. Jalovih cvetov nisem opazil.
Tudi nisem opazil nobenih raslin, ki bi bile v plamenski obliki, kar je sicer pogosta lastnost k nam vnešenih kultivarjev. Podrobnejši pregled rastlin na rastišču je pokazal, da gre za zelo enotno populacijo, ki pa ima vendarle nekaj izjem. Okoli 1/4 rastlin ima spodnjo in zgornjo površino listov gladko, ali pa le zelo kratkodlakavo. Našel sem nekaj prav orjaških primerkov, ki dosegajo premer okoli 30 cm.
Je rastlina prinešena od kod drugod ali gre za mutacijo, ki se je zgodila nedavno, bodo pokazala nadaljnja opazovanja in primerjave.
*'Osti-jarej', napis na starodavnem vrču za točenje pijač, je eno prvih zapisanih besedil v slovenskem jeziku. Najden je bil leta 1911 blizu Škocjana na Krasu. Danes hranijo vrč v muzeju v Trstu. Izvira iz obdobja nekaj sto let pred našim štetjem). Pomen: ostani mlad, ostani vitalen, kar je zelo dober slovenski prevod latinskega semper-vivum.
Prvič objavljeno 4.8.2013. Zadnjič posodobljeno 11.12.2014