Jovibarba globifera (L.) subsp. hirta
J. Parnell
= srhkodlakavi (kratkodlakavi) netreskovec
(sin. J. hirta, Sempervivum hirtum)

Zakaj se imenuje srhkodlakavi netreskovec, bo vsak takoj ugotovil iz te slike. Kum (1220 m).

Rastlina ima kroglaste, 2,5 - 5 cm široke listne rozete, listi so upognjeni navznoter, tako da prekrivajo rastni vrh,  so priostreni in po robu žlezasto dlakavi. Cvetovi so zvonasti. Čašnih in bledo-rumenih venčnih listov je po šest, včasih sedem do osem. Venčni listi so po robu resasti. So dvakrat daljši od čašnih listov.

Cvetovi se zvonasto odpirajo

Značilne so rese na venčnih listih

Rastlina cvete avgusta in septembra. Rastišče rastline so skalovja in prisojna kamnita pobočja, predvsem na Štajerskem in Dolenjskem, preko Zasavskega hribovja do Gorjancev in Kozjanskega. Je značilna rastlina na dolomitnih skalah, ki so obrnjene proti jugu pri nadmorski višini od 700 -1000 m. Najbolj zahodno rastišče je Polhograjska Grmada.

Skupina netreskovcev v dolomitni mivki. Polhograjska grmada (890 m).

Rastline pogosto rastejo na substratu iz lastnih odmrlih delov. Veliko Kozje (993 m)

Srebotnik (700 m)

Netreskovec v večerni svetlobi