Nemalo sem bi presenečen, ko sem tik pod vrhom 583 m visokega Huma ugledal netreske, ki sem ne sodijo. Nek "ljubitelj narave" si je očitno prisvojil vrh za svoj vrtiček, ki ga pridno vzdržuje.
Netresk je nek križanec z vrsto Sempervivum arachnoides, ki sicer nam najbližje uspeva v tirolskih Alpah. Rastlina raste v mahu. Potem pa sem našel šele pred kratkim vsajene rastline, substrat okoli korenin je bil povsem svež, nikakor nima izvora na Humu.
Da Hum prav nič ne potrebuje tujerodnih netreskov, priča vitalna avtohtona populacija J. hirta.
Prva sosednja rastlina je avrikelj! Tudi ta je vsajen. Za nameček pa še nekaj borovih dreves, ki jim manjkajo vrhovi. Nekoč bodo viharniki!
Mislil sem, da so taki posegi v naravo preteklost. Na Šmarno Goro pri Ljubljani so "ljubitelji narave" že vsaj od 18. stoletja dalje naselili narcise, planike, blagajke, avriklje, pirenejske vijolice in ne nazadnje tudi netreske. V tem stoletju pa se vendarle že zavedamo, da so tujerodne (pa čeprav iz sosednjega hriba) rastline nevarne našim domačim. Pa ne le zaradi prevzemanja življenjskega prostora, še bolj zaradi možnosti križanja z domačimi vrstami.