Kar nenavadno se mi zdi, da tako bogato rastišče še ni zabeleženo v Gradivu za Atlas flore Slovenije. Morda zato, ker gre za neuradni botanični vrt, ki ga vzdržujejo vrtnarji iz Mozirja.
Tokrat sta v ekspediciji sodelovala tudi Marjan in lovski čuvaj France.
Netreski (Sempervivum tectorum) rastejo na kakih 120 m dolgem sončnem pobočju v ogromnem številu. Pravzaprav ni mogoče, da bi zaradi dobrega položaja pri fotografiranju stopil na travnik ali skalo in pri tem ne bi pohodil vsaj kakšne rastline. Žal.
Ker so bile rastline v polnem svetju, ni bilo težko najti dokazov, da se netreski tukaj zanesljivo množijo generativno. Najdemo cvetove od belo-zelene do temno rožnate barve.
Listi so v primerjavi z avtohtonim netreskom precej masivnejši, rozete večje, konice listo izrazito temno-rdeče do skoraj črno obarvane. Iz rozet poganjajo močni stoloni z mladimi rastlinami. V očeh vrtnarjev so prava paša za oči.
Na delu rastišča so se kar množično pojavljale plameske oblike, tu je tudi dosti maj cvetočih rastlin.
V Sloveniji predstavljajo Golte najbolj vzhodno večje nahajališče. Kdaj si jih planinci nasadili sem, ni povsem znano, vsekakor pa je bilo to pobočje negovano že ob izgradnji Mozirskega gaja. V literaturi so navedena še nahajališča v Črni na Koroškem, severno od Maribora in pri Brestanici, ki pa so tudi alohtona.