Od Postojne proti Novi Gorici nas ves čas spremljajo skalnata pobočja visoke planote, ki ni povsem enotna, pa vendar tvori enovito celoto. Nanos ni poseljen, na skoraj 1000 m višje ležečem Trnovskem gozdu pa ležijo manjša naselja, nastala iz planin, pa tudi vojaških postojank celo iz rimskih časov.
Domačini pravijo temu območju 'Gora'. Nimajo se za Primorce, niti za Kraševce, niti za Gorenjce. Nekoč so se preživljali z lesom, danes pa prihaja do veljave turistična dejavnost. Pleša na Nanosu je ena od najbolj obiskanih planinskih postojank pri nas.
V te konce so botaniki vedno radi zahajali. Tu se mešajo vplivi Mediterana in Alp. Padavin nikoli ne primanjkuje, tu je doma burja, ki hitro razpiha vsakršne oblake in tako je tudi osončenost velika. Rastlinski svet je bogat, biološka pestrost pa med največjimi prav na tem koncu. Med drugim slovi Čaven tudi po prav posebnem endemitu, rebrinčevolistni hladnikiji (Hladnikia pastinacifolia), ki jo je tu odkril Franc Hladnik leta 1819. Rastlino imamo po novem na kovancu za 2 €.
Rob Nanosa in Trnovske planote je ravno prav visok, ravno prav osončen in tam ravno prav hitro skopni sneg, da nudi odlične pogoje za rast netreskov. Povsod jih srečamo.
Začnimo svojo pot pri Predjami. Potrebno se je povzpeti nad Ravbarjev grad po desni strani.
Na Pleši, najbolj obleganem vrhu Nanosa, se vsedemo na travnato polico, z nogami proti dolini. Netreskov ni mogoče zgrešiti, kajti vsedemo se prav med njih (ali nanje).
V zimskih mesecih so nekateri primerki še posebej temno obarvani.
Ob makadamski cesti, ki vodi proti turistični kmetiji Abram, jih najdemo do področjo, kjer se začenja gozd.
V skalovju nad Vipavo je plezalna stena z napačnim imenom. Morala bi se imenovati "Netreskova smer".
Foto: Cac
Sledi krajši premor, prečkamo dolino nekje pri Colu in nadaljujemo pot čez na Goro, akozi Gozd proti Kovku in Otlici.
Posebej pod oknom pri Otlici jih je toliko, da težko najdemo mesto, kamor lahko stopimo, ne da bi jih nekaj pohodili.
Tu jim še posebej pritiče starejše ime Sempervivum tectorum glaucum, ker imajo mnoge rastline modro-vijoličen odtenek.
Za hip se ustavimo pri Predmeji ob plezališču, nato se napotimo proti Podrti gori in nato proti Kuclju in še naprej proti Čavnu.
Primerek z izrazito ostrimi vrhovi listov
Male rozete z zlatimi odtenki
Male rozete brez antociana so bile identificirane kot posebna oblika Sempervivum tectorum schottii.
Sempervivum tectorum L. subsp. tectorum et subsp. schottii Wettst.Navadni netresk spada med tiste sukulentne rastline, ki obilno poseljujejo ostenja in kamnita travišča. Na Podrti gori se pojavlja poleg tipične oblike, subsp. tectorum, še subsp. schottii. Ta podvrsta se od tipične razlikuje po manjši rozeti, listi v rozeti so svetlo zelene barve, konjica listov je zelo redko rdeča, navadno je zelene barve. Podvrsto subsp. schottii za alpsko območje v Sloveniji navajajo Aeschimann & al. (2004: 672), medtem ko je po istem delu pojavljanje podvrste subsp. tectorum v alpskem svetu Slovenije vprašljivo. Martinčič (1999 b: 202) za Slovenijo navaja le podvrsto S. tectorum subsp. schottii. Primerki subsp. schottii se pojavljajo nekoliko redkeje kot primerki subsp. tectorum. Sicer pa je skupina Sempervivum tectorum agg. izjemno variabilna, tako po velikosti rozete, barvi listov, dlakavosti na listnem robu, obliki listov, višini rozete, olistanosti stebla in cveta. Trnovski gozd, Podrta gora, redko na kamnitih travnikih in na robovih apnenčastih sten, 900 m n. m., leg. & det. Jernej Peljhan, september 2005.
Hladnikia 18: 11-22 (2005)
Primer rastlin, ki nimajo sočnih listov.
Izrazito temno obarvan cvet.
Cvet, pri katerem so prašniki zakrneli.
Rožnato obarvan cvet, pri katerem je polovica prašnih vrečk že odprtih, druga polovica pa še ne.
Dva primerka izrazito temno obarvanih rozet. Obe rastlini sta v istem letu zacveteli, ne da bi tvorili nove rozete
Pot po grebenu se nadaljuje skoraj do Nove Gorice, netreske pa najdemo prav povsod. Genska pestrost netreskov je v Sloveniji na širšem območju Čavna največja, kar sem jih videl. Že po obliki in velikosti rozet in še bolj po barvi cvetov se opazi, da se netreski prav dobro generativno množijo. Poskusna setev doma je to dejstvo samo potrdila, seme je kalilo skoraj 100 %. Posamezne rastline se zelo različno odzivajo na stres, ki ga povzroča spomladanska ali poletna suša. Najbolj odstopajo primerki, ki se zdijo celo ne-sukulentni. Za njihove liste se zdi, kot da nimajo vodne zaloge.
Pri tako bogati genski pestrosti ni bojazni, da bi imeli netreski večje težave pri morebitni spremembi podnebja, ki nas morda čaka v ne tako daljni bodočnosti. Rastline so tukaj pripravljene na vse scenarije. Imajo sposobnost preživetja v bolj sušnem, bolj mokrem, bolj toplem ali bolj hladnem okolju. Na njihovo srečo jih divjad ne mara oziroma si najde bolj okusno hrano. In tudi turisti jih pustijo pri miru.
