Učna pot "SELO" je zasnovana kot kompleksna učna pot, ki vsebuje na eni strani elemente naravne in kulturne dediščine, umetnostnozgodovinski spomenik in neokrnjeno naravo na drugi strani. Zasnovana je tako, da je primerna za vse starostne skupine obiskovalcev. Obisk je možen v lastni režiji, za večje vnaprej najavljene skupine pa vam lahko zagotovimo strokovno vodstvo. Največja prednost te poti je poleg izredne širine snovi iz različnih področij, ki jih ob poti lahko obdelamo, tudi njena izredna prilagodljivost različnim nivojem zahtevnosti obiskovalcev. ( Razredna in predmetna stopnja osnovne šole, srednje šole ... ali samo rekreativci in ljudje željni preživeti dan v naravi. ) Pot omogoča spoznavanje naravnega okolja, poseljenosti, izrabljenosti zemljišč, kakor tudi spoznavanje favne in flore na tem območju. Razen tega je za osnovne in srednje šole pripravljeno tudi obilo drugega gradiva, med katerim je možno izbirati teme, ki se obdelajo ob poti. Na dolžini 2,4 km poti, ki jo je možno prehoditi v dobri uri ( brez ustavljanja in razlage) ali pa se na njej zadržati tudi več ur, je možno videti marsikaj iz bogastva teh krajev, kar je urbanizacija nekaterim že zdavnaj vzela. Ko boste prihajali k nam, si vzemite čas za spoznavanje in občudovanje te naše lepe pokrajine. Ugotovili boste, da ste mnogokrat doslej šli mimo zanimivih stvari, ne da bi jih zaradi ihte opazili.

1. Globalni cilji

Z odprtjem izpostave DC tudi v Prekmurju se je zaokrožila ponudba CŠOD na vsa območja v Sloveniji, tako, da je sedaj vsem organiziranim skupinam obiskovalcem, ki preko CŠOD pridejo na to območje omogočeno tudi organizirano spoznavanje tega okolja. Pri tem želimo predvsem dosečti naslednje cilje:

• razširjanje in poglabljanje znanja o Prekmurju pridobljenega v OŠ in SŠ
• spoznavanje avtentičnega naravnega okolja in različnih biotopov
• vzpodbujati pozitiven odnos do narave in njene raznolikosti
• seznanjanje s pridelavo sadja na ekološko sprejemljivih osnovah
• spoznavanje obrti na tem območju
• seznanjanje z versko in narodnostno raznolikostjo tega področja
• spoznavanje demografske strukture prebivalstva in poseljenosti
• spoznavanje običajev in kulinarike
• spoznavanje prekmurskega narečja in njegovih značilnosti

Ob tem je prav posebnega pomena, da obiskovalce pripravimo do tega, da začnejo opazovati tudi drobne spremembe v naravi in predvsem v njihovi okolici. Tako v njih vzbudimo pozitiven odnos do vseh oblik življenja, pridobijo pa tudi osnovna znanja o varovanju, ohranjanju in izboljšanju naravnega okolja.

2. Splošne značilnosti kulturnih in naravoslovnih vsebin

Naravoslovne vsebine, ki se na Učni poti "SELO" lahko obdelajo so zelo pestre, saj pot poteka po zelo raznolikem terenu in so tako možnosti izredno velike. Z obdelavo posameznega segmenta se lahko na praktičnih primerih obdelajo vsebine in področja, ki so jih učenci in dijaki obdelali že v šoli. Mnoge teme, ki jih je na poti mogoče obdelati pa predstavljajo kvalitetno razširitev snovi obdelane pri pouku. Nekatera področja in tematike pa so za udeležence povsem nova. Glede na izredno veliko različnih možnosti in vsebin, ki se lahko obdelajo na tej poti, je na posebno željo mogoče dati določenemu področju večji poudarek, ob tem, da se drugim področjem nameni ustrezno manj časa. Vsaka šola lahko vpliva na izvedbo kulturnih in naravoslovnih dni v Selu tako, da pravočasno izbere področja ali tematiko, ki bo podrobneje predstavljena.

3. Tehnične značilnosti Učne poti "SELO"

• Celotna dolžina učne poti je 2,4 km
• Pot poteka od začetka, ki je na parkirišču ob rotundi v Selu med polji in travniki do Makoterovega brega. Od tu poteka pot med sadovnjaki ter skozi gozd do vasi Berkovci.
• Pot je skoraj v celotni dolžini gramozirana in poteka po delno razgibanem terenu. Prehodna je celo leto z letnemu času primerni obutvi .
• Obstaja tudi bližnjico za vračanje na začetek poti dolžine 1,9 km, ki je označena in speljana v celotni dolžini skozi gozd.
• Za obisk poti ni potrebna dodatna oprema.

4. Skupne vsebine za vse učence in dijake

Omenjene skupne vsebine se predstavijo vsem udeležencem, vendar na različnih nivojih zahtevnosti, glede na starost skupine in že osvojeno predznanje.

• Geografski položaj Prekmurja v Sloveniji, ki ga omejuje reka Mura na eni strani ter državne meje na ostalem delu. Razdelitev Prekmurja na Ravensko, Dolinsko, Goričko. Madžarska manjšina v Prekmurju.
• Značilnosti Prekmurja s posebnim poudarkom na posebnostih Goričkega. Nadmorska višina, količine in razporeditev padavin skozi leto. Kvaliteta zemlje, velikosti parcel, izraba zemljišč, poraščenost z gozdovi. Poseljenost in demografska struktura prebivalstva na območju vzhodnega Goričkega. Vpliv Madžarske na to območje. Industrija in zaposlenost ljudi na območju vzhodnega dela Goričkega.
• Romanska rotunda v Selu. Nastanek rotunde in značilnosti njene zgradbe. Rotunda v slovenskem prostoru in povezave z drugimi zgradbami iz tega obdobja. Spreminjanje rotunde skozi čas - prezidave, restavracije … Umetnostno-zgodovinski pomen rotunde, slikarije, freske, njihov pomen in motivika.
• Vas Selo v tem stoletju. Velikost, poseljenost in spreminjanje števila prebivalcev v tem stoletju. Kaj vse se nahaja v vasi Selo. Demografska struktura prebivalstva vasi Selo.
• Prekmursko narečje in nekatere kulinarične značilnosti Prekmurja.

Prav tako se vsi učenci in dijakom ob prihodu seznanijo z varnostnimi pravili, pravili obnašanja, namenom obiska poti in načini dela na poti.

5. Učna snov po sklopih

5.1 Učna snov za osnovno šolo

je razdeljena na več sklopov, ki so prilagojeni različnim nivojem predznanja učencev. Določene skupne tematike se sicer pojavljajo pri vseh sklopih, vendar je nivo podajanja snovi vedno prilagojen nivoju in že osvojenemu predznanju trenutne skupine. Zaradi same zahtevnosti in širine snovi, ki jo je na poti mogoče obdelati je pot po zahtevnosti primernejša predvsem za višje razrede osnovne šole in srednje šole. Kljub temu pa je tudi za nižje razrede mnogo snovi in zanimivih področij, ki se nahajajo na izredno kratki razdalji, ki je primerna tudi za najmlajše.

Razen skupnih vsebin omenjenih zgoraj je za osnovno šolo predvidena za posamezne razrede še podrobnejša obravnava sledečih področij. Vrednosti za število pedagoških ur so zgolj orientacijske. Čas izvedbe pri posameznih temah se lahko na željo šole prilagodi tako, da se določenim temam nameni več pozornosti in časa.

5.2 Učna snov razdeljena po tematskih področjih

Pred obiskom ima vsaka šola možnost vplivati na samo izvedbo naravoslovnih in kulturnih dni tako, da izbere področja in teme, ki bodo bolj podrobno predstavljene. Izbor tem in področij je prikazan v spodnji tabeli. Pod številom pedagoških ur je vpisana količina snovi z določenega področja, ki je že na razpolago za izvedbo ob večidel frontalni izvedbi. Nekatera področja bodo v prihodnosti še dodatno strokovno obdelana tako, da se bo tudi tam količina razpoložljive snovi in informacij še bistveno povečala.

6. Časovni potek naravoslovnega in kulturnega dne

• Osnovna šola do 4. razreda Obisk učne poti traja predvidoma do 5 pedagoških ur. Praviloma se prične med 8.30 in 9.30 kar je odvisno od časa prihoda skupine, ter konča med 12.45 in 13.45. Učenci imajo po vsaki pedagoški uri dela 5 minutni odmor za sprostitev. Eden izmed odmorov, ki sledijo drugi ali tretji uri je dolg najmanj 15 minut.
• Osnovna šola od 4. do 6. razreda Naravoslovni ali kulturni dan traja predvidoma 5 pedagoških ur. Praviloma se prične med 8.30 in 9.30 kar je odvisno od časa prihoda skupine, ter konča med 12.45 in 13.45. Učenci imajo po vsaki pedagoški uri dela 5 minutni odmor za sprostitev. Daljši 15 minutni odmor je po drugi ali tretji uri, kar je odvisno od predhodnega dogovora.
• Osnovna šola od 7. do 8. razreda ter srednje šole Naravoslovni ali kulturni dan traja 5 ali 6 pedagoških ur. Praviloma se prične med 8.30 in 9.30 kar je odvisno od časa prihoda skupine in se konča glede na število ur med 12.45 in 14.35. Učenci ali dijaki imajo po vsaki pedagoški uri 5 minutni odmor. Eden izmed odmorov je dolg vsaj15 minut.

7. Posebnosti pri izvedbi naravoslovnega ali kulturnega dne

Naravoslovni in kulturni dan na Učni poti "SELO" je mogoče izvesti skoraj ob vsakem vremenu in obdelati vse učne vsebine. V primeru izredno slabega vremena, ko je zaradi dežja ali megle slaba vidljivost je oteženo ali celo nemogoče praktično pokazati nekatere dele vsebin kot so poseljenost, poraščenost pokrajine in druge teme, ki zahtevajo dobro vidljivost. Ob takšnem vremenu je problematično tudi sprotno izpolnjevanje delovnih listov, kar pa se da pozneje do neke mere nadoknaditi. Med potjo se z učenci in dijaki gibljemo po različnem terenu, vmes pa sta tudi Časarov mlin in rotunda, kjer si je mogoče tudi ob slabem vremenu pripraviti in urediti beležke. Na začetku oziroma koncu poti imamo na razpolago leseno brunarico v kateri so mize in klopi, ki omogočajo sedenje do 45. učencem. Učilnica zaenkrat ni ogrevana in nima dodatne razsvetljave, tako, da je delo v njej mogoče le če so tudi zunaj zmerne temperature. Kljub temu je mogoče v brunarici obdelati nekatere tematike in na koncu tudi odgovoriti na vsa morebitna vprašanja.

©2001 Janez ŠKALIČ