Priključitev Prekmurja k jugoslovanski državi

Medtem ko so na prekmurskih tleh skušali utrditi novo sovjetsko oblast je v Parizu potekala bitka za priključitev Prekmurja k novo ustanovljeni državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kot strokovni izvedenec za prekmursko vprašanje je deloval pri jugoslovanski delegaciji Matija Slavič, madžarski delegaciji pa je bil dodeljen kot strokovnjak hud zagovornik "vendske" teorije profesor Šandor Mikola. O dogajanjih na pariški mirovni konferenci v zvezi s Prekmurjem je objavljenih več pričevanj in ohranjenih večje število dokumentov in zapiskov, ki se le v manjšem obsegu nahajajo v murskosoboških kulturnih ustanovah.
Na tako imenovani glavni komisiji mirovne konference je 20. maja 1919 podal stališče nove jugoslovanske državne skupnosti glede prekmurskih meja dr. Žolger. Predlog teritorialne komisije pa je prišel pred vrhovni svet peterice (Francija, V. Britanija, ZDA, Italija in Japonska) 9. julija 1919. Ta organ je sprejel sklep, da bo državna meja proti Madžarski potekala po razvodnici med Muro in Rabo. Tako je današnje Prekmurje pripadlo matični državi. Jugoslovanska vladna delegacija v Parizu je 4. avgusta 1919. leta prejela obvestilo glavnega tajnika mirovne konference, da vlada SHS lahko vojaško zasede prekmurske kraje v okviru že prej določenih meja in 12. avgusta so jugoslovanske čete dejansko že zasedle vse današnje Prekmurje. Prekmurje je prvič v svoji zgodovini zaživelo v matični državni skupnosti.
Vzpostavitev civilne uprave v Prekmurju je bila sicer povezana z množičnim zborovanjem v Beltincih, kjer se je zbralo na slavnosti nad 20.000 Prekmurcev, med njimi pa sta bila tudi poveljnik zasedbenih čet podpolkovnik Uzorinac in prvi civilni komisar, mariborski okrajni glavar dr. Lanjšič.
Prvi regionalni "parlamenta se je sestal 2. oktobra 1919. leta in sklepal o najnujnejših upravnih zadevah. Slovensko deželno vlado je ob tej priložnosti zastopal Albin Prepeluh, takratni poverjenik za socialno skrbstvo. Slovenski šolniki so z mrzlično naglico začeli urejati tudi dokaj razrvano šolstvo in prva prekmurska šolska ustanova, ki je začela delovati že jeseni 1919. leta, je bila gimnazija v Murski Soboti.
Prva slovenska imena prekmurskih krajev - sestavil jih je v glavnem dr. Matija Slavič - so bila objavljena v poštnem priročniku 28. oktobra 1919 v Radgoni. Ratifikacijo trianonske mirovne pogodbe in mednarodno pravno uveljavitev priključitve Prekmurja k državi SHS je objavil tretji civilni komisar Lipovšek v "Uradnem razglasu prebivalstvu Prekmurja" 17. novembra 1920. leta. Prekmurje je tako dejansko postalo sestavni del nove jugoslovanske državne skupnosti.