|
Grška pokrajina je zelo gorata, zato je manj primerna za kmetijstvo. Poletja so vroča, z malo padavin, zime pa mile. Poljedelstvo se je sicer razvilo, vendar pšenica ne uspeva dobro. Morajo jo uvažati. Najbolje uspevajo vinska trta in oljke, največ pa goje ovce in koze. Zaradi skromnih pridelkov so se zato bolj ukvarjali z obrtjo, trgovino in pomorstvom. V tem so bili pravi mojstri
Mikene so imele mogočno obzidje. Po legendi naj bi ga zgradili velikani Kiklopi, zato mu pravimo kiklopsko obzidje. Vhod v mesto simbolično čuvata leva nad vrati – Levja vrata. V Mikenah so našli bogate knežje grobove z zlatimi posmrtnimi maskami in zlatimi vrči
Vzgoja otrok je do sedmega leta potekala doma. Zanjo so skrbele matere in sužnji, ki so opravljali tudi večino gospodinjskih del in hodili po nakupih. V šole so hodili dečki. Dekleta so bila le malokrat deležna posebne vzgoje. Fante so poučevali sužnji, ki so jih imeli pravico tudi telesno kaznovati.
Vloga ženske je bila v grški družbi popolnoma podrejena. Le redkokdaj je prestopila hišni prag. Družabnega življenja so se udeleževali le moški. Ti so hodili na skupščine, v gledališča, na športne prireditve in v templje. Tudi če so na dom prišli gosti, se je ženska z otroki vedno umaknila v ženske prostore.
Okoli leta 500 pred našim štetjem je v Atenah vladal izvoljeni politik in strateg Periklej. Atene je hotel povzdigniti v mesto, ki bi ga vsi občudovali, ali kot je sam dejal “mesto, ki bi lahko vladalo celemu svetu”. Lotil se je velikih gradbenih del. Zgradili so pristanišče Pirej in mestno akropolo. To je bila utrdba na griču s številnimi zelo bogatimi templji. Največji med njimi je Partenon, ki so ga posvetili zaščitnici mesta, boginji Ateni. Gradnje so terjale veliko denarja. Grki v drugih polisih, zlasti Špartanci, so osumili Perikleja, da je za gradnjo potrošil tudi del skupnega denarja, ki so ga Grki zbrali za financiranje bojev proti Perzijcem. To je tudi eden od vzrokov peleponeških vojen.
Olimpijske igre: Grki so veljali za velike častilce umetnosti in lepote, pa tudi lepega telesa, ki ga oblikuje telesna vadba. Zato so prirejali mnoge športne prireditve. Najbolj znane so bile v Olimpiji. V času iger je veljalo “sveto premirje” - olimpijski mir. Tekmovali pa so v teku z vojaško opremo ali brez nje, skoku v daljavo, metu diska in kopja ter v rokoborbi. Istočasno so prirejali tekmovanja s konji, tekmovanja v pesništvu in glasbi ter mnoge verske prireditve. Sprva so tekmovali v posameznih disciplinah, kasneje pa v peteroboju.
Vojne med Grki in Perzijci so potekale v nekaj bitkah. Ena najpomembnejših je bila na Maratonskem polju. Če bi tedaj zmagali Perzijci, bi imeli prosto pot do Aten, zato so bili prebivalci Aten še v toliko večjem strahu. Ko so Grki zmagali, so takoj poslali vojaka – sla v Atene, s sporočilom “zmagalli smo”. Vojak je celo pot tekel. Ko je prinesel sporočilo v mesto se je zgrudil in umrl. Po tem zgodovinskem teku danes športniki tečejo maratonski tek.
Vse vloge v gledališču so igrali samo moški. Grška gledališča so bila velika, da je bilo gledalcem, ki so sedeli daleč zadaj , težko prepoznati občutje igralcev. Zato so se posluževali mask, s katerimi so laže izrazili igrano vlogo. Večkrat so uporabljali maske, ki so imele obraze na obeh straneh. Tako so z naglim zasukom maske spremenili tudi izraz na obrazu. Maske so lahko imele ob odprtinah za usta tudi lijakaste odprtine, ki so služili kot megafoni.
Trojanska vojna se je vnela, ko je sin kralja Priama iz Troje, Paris po imenu, ugrabil lepo Heleno, ženo atenskega kralja. Proti Troji je odplula izbrana vojska atenskih junakov (Ahil, Odisej, Ajant, Agamemnon…), da bi se maščevali. Po desetletnem obleganju Troje so se Atenci poslužili zvijače. Pred mesto so zvlekli velikanskega lesenega konja. Trojanci so to razumeli kot darilo. Podrli so del obzidja, da so ga zvlekli v mesto. Ponoči so iz konja poskakali atenski vojaki in začeli boj s Trojanci, ter jih premagali. Na mestu, kjer je bila nekoč antična Troja, so za turistične namene postavili lesenega konja, v katerega se obiskovalci lahko povzpno in v mislih podoživljajo trojansko vojno.
Dedal se je s svojim sinom Ikarjem zatekel na Kreto. Kralj Minos ga je z veseljem sprejel, saj je bil odličen gradbenik. Dedal je gradil in tudi sam užival v svoji slavi, vendar se mu je čez čas zahotelo svobode. Namenil se je pobegniti. Napravil je krila iz ptičjega perja in čebeljega voska. Preden sta s sinom Ikarjem poletela, mu je naročil, naj ne leti previsoko, da mu sonce ne bi stopilo kril. Ves navdušen nad letenjem se Ikar ni zmenil za očetova svarila. Poletel je previsoko proti soncu (Kdor visoko leta, nizko pade) in strmoglavil v morje.
|
