Okviri:

Z okviri lahko okno pregledovalnika razdelimo na več delov. Ti se vedejo kot samostojni dokumenti. Pri uporabi okvirov se spremeni le vsebina okvira, v katerem smo povezavo izbrali oziroma v okviru, v katerem želimo, da se vsebina spremeni.

Vsak okvir prikazuje dokument z lastnim URL naslovom. Tako lahko zelo enostavno izdelamo sestavljene dokumente s statičnimi in spremenljivimi okviri. Statične okvire lahko uporabljamo za vsebino, ki se ne spreminja, tako kot na primer okno s kazalom, okno z informacijami o avtorju, o samem dokumentu, ... . Primer takšne uporabe okvirjev je dokument, ki ga imate ravnokar odprtega!

Pri uporabi okvirov ponavadi uporabimo vsaj tri datoteke. Prva definira razporeditev okvirov , drugi dve (ali več) pa določa vsebino, ki zapolni definirane okvire.

Splošna oblika prvega dokumenta, ki definira okvire, je zato drugačna od splošne oblike običajnega dokumenta HTML:

<HTML>
<HEAD>
<TITLE> Naslov</TITLE>
<FRAMESET>
<NOFRAMES>
(telo dokumenta za brskalnike, ki okvirov ne podpirajo)
</NOFRAMES>
(definicija okvirov)
</FRAMESET>
</HTML>

Namesto para oznak <BODY> je telo dokumenta vključeno v par oznak <FRAMESET>, kjer definiramo posamezne okvire. Par oznak <NOFRAMES> pa nam omogoča, da določimo telo dokumenta, ki se prikaže v brskalnikih, ki ki okvirov ne podpirajo. Če brskalnik zna delati z okviri, bo vsebino znotraj teh oznak preprosto zanemaril.

V telo <FRAMESET> oznake določamo razporeditev okvirov na naslednji način:

<FRAMESET>
   {ROWS|COLS}="{x1,x2,...}"
   [FRAMEBORDER="{yes|no}"]
   [BORDER={debelina robu}]
   [BORDERCOLOR="{barvna oznaka"|#{barvna koda}]
>

Ob oznaki moramo nujno podati parameter ROWS ali parameter COLS. S pomočjo teh ukazov je mogoča razdelitev okna brskalnika vodoravno (ROWS) in/ali navpično (COLS). V possamezni oznaki lahko porabimo samo eno razdelitev, vendar lahko oznake brez težav gnezdimo. Razdelitev podamo s seznamom z vejico ločenih števil in posebnega simbola (*).

Oznaka <FRAMESET> okvire šele vpelje. Nato je potrebno vsakemu od njih določiti pripadajoči dokument in po želji še ime. Nalogo opravi oznaka <FRAME>, s katero lahko nastavimo še cel kup parametrov:

<FRAME
   [SRC="{URL}"]
   [NAME="{ime okvira}"]
   [SCROLLING="{auto|yes|no}"]
   [MARGINWIDTH={širina robu v točkah}]
   [MARGINHEIGHT={debelina robu v točkah}]
   [FRAMEBORDER="{yes|no}"]
   [BORDER={debelina robu}]
   [BORDERCOLOR="{barvna oznaka}"|#{barvna oznaka}]
   [NORESIZE]
>

S parametrom SRC določimo, kateri dokument se bo v določenem okviru prikazoval. Parameter NAME uporabljamo za lažje nadzorovanje ciljni okvir. S parametrom SCROLLING določimo, ali se bodo drsniki prikazovali, parameter NORESIZE onemogoča (če je prisoten) spreminjanje velikosti okna, preostali parametri pa služijo določanju širine in višine robu ter barvi.

Primer uporabe je dokument, ki ga ravnokar uporabljate. Za boljšo predstavo o uporabi vseh omenjenih oznak in parametrov, si oglejte kodo tega dokumenta s pritiskom na to besedo !

Iz danega primera lahko razberemo način, kako s pritiskom na hiperpovezavo v enem oknu spremenimo vsebino v drugem oknu. To naredimo z uporabo parametra TARGET pri oznaki <A HREF>, kjer pride v poštev poimenovanje (NAME) posameznih okvirov. Lahko pa namesto imena okvira uporabimo še druge parametre:

Parameter Pomen
_blank Vsebina povezave se prikaže v novem, praznem in nepoimenovanem oknu
_self Vsebina se prikaže v istem okviru. To je tudi privzeto vedenje.
_parent Vsebina se prikaže v nadrejenem oknu, če gre za gnezdenje.
_top Vsebina se prikaže v istem oknu, a tokrat brez okvirov. Tako se najlažje prebijemo ven.