V resnici vzorec posameznega ozvezdja nima nobenega pomena, ker so zvezde različno oddaljene od nas in jih le vidimo v podobni smeri. Danes priznavamo vsega skupaj 88 ozvezdij. Leta 1603 je nemški amaterski astronom Johann Bayer sestavil zvezdni katalog, v katerem je zvezdam vsakega ozvezdja dodelil grške črke: najsvetlejša je bila Alfa, potem je nadaljeval vse do Omege. Izkazalo se je, da je to zelo ustrezno, in Bayerjeva imena uporabljamo še danes. Kasneje v istem stoletju je John Flamsteed, prvi kraljevi astronom, zvezdam dodelil števila - tudi ta še uporabljamo. Tako Sirij v Velikem psu (Canis Major) ni le Alfa Velikega psa, temveč tudi 19 Velikega psa.		Na sliki vidimo zvezdno karto Velikega medveda ali Urse maior (za podrobnosti "klikni na sliko"). Sedem glavnih zvezd v ozvezdju sestavlja Veliki voz in teh na nebu ne moremo zgrešiti. Zato služi ozvezdje Velikega voza tudi za orientir na nebu (s pomočjo njega poiščemo druge, manj izrazite skupine).