ŠOLSKA LETNA POROČILA - IZVESTJA.

j

Izvestja ali letna poročila so šolska obvestila o letnem uspehu učencev, ki jih zasledimo že v 18. stoletju. Predhodniki izvestij so bili Classifikationen in Juventusi, s katerimi so glavne šole, normalke ter gimnazije do leta 1849 objavljale imena svojih učencev ter jih razporejale po razredih glede na splošni in na predmetni učni uspeh. Juventuse so izdajale gimnazije od leta 1770 do 1849, to so bila šolska poročila, v katerih so bila imena dijakov, razporejena po razredih in učnem uspehu. Razen imen so bili navedeni tudi podatki o socialnem poreklu učencev. Najprej so bili našteti dijaki, ki so se najbolj izkazali. Slovenski šolski muzej hrani najstarejše tiskano razredno poročilo “Nomina iuvenum” iz Novega mesta iz leta 1783, nato iz 1796. iz Gradca in iz 1805. leta iz Gorice. Najbolj popolna zbirka juventusov je iz ljubljanske klasične gimnazije. Osnovne šole pa so tiskale razredna poročila, imenovana Classificationen. Najstarejša tiskana razredna poročila, ki jih hrani muzej, so: “Classification der Schüler der k.k. Muster-Hauptschule zu Laibach” iz leta 1821, nato iz Gorice 1823. ter iz Idrije 1838. leta. Muzej hrani tudi kopijo prvega slovenskega tiskanega šolskega poročila iz leta 1850 iz Kamne Gorice pod naslovom “Napredovanje šolske mladosti”. Drugo pa je iz Senožeč iz leta 1852 Verstitev učencev in učenk v ljudski šoli v Senožečah o koncu šolskiga leta 1852”.

Po izidu gimnazijskega osnutka iz leta 1849 so gimnazije prenehale izdajati Juventuse, saj je ta osnutek zahteval tiskanje Programma za gimnazije in realke. Po osnutku je bila tudi določena razdelitev snovi v novih tiskanih šolskih programih, ki so kasneje dobili naziv Jahresberichte, slovensko Letna poročila ali Izvestja. Gimnazijska Izvestja so izhajala vse do leta 1941 s kratko prekinitvijo v letih 1918-1929. V času 2. svetovne vojne izvestja niso izhajala. Po letu 1945 pa izdajanje poročil z zakonom ni bilo določeno, zato so jih izdajale le nekatere gimnazije po letu 1950. Poročila niso izhajala redno, običajno za več let skupaj ali ob jubilejih (v obliki jubilejnega zbornika). V zbirki gimnazijskih izvestij imamo po letu 1945 letna poročila naslednjih gimnazij: Gimnazija Celje (1915-1984), Šubičeva gimnazija Ljubljana (1968-1975), Gimnazija Novo mesto (1971-1983), Gimnazija Ptuj (1969-1978), Izvestja Gimnazije Kranj (od leta 1990 dalje), Izvestja Prve gimnazije Maribor (od leta 1992 dalje). Leta 1957 ustanovljena Državna realna gimnazija za Slovence v Celovcu že od svojega prvega šolskega leta redno izdaja letna poročila. Zbirka gimnazijskih izvestij je tudi sicer najpopolnejša v zbirki izvestij v našem muzeju.

Poleg gimnazij in realk so tudi osnovne šole izdajale letna poročila, vendar zanje to ni bilo obvezno. Zato jih je tudi veliko manj, saj so jih šole izdajale neredno. Izhajati so začela po letu 1850, večina šol pa jih je začela objavljati po letu 1870, po izidu splošnega osnovnošolskega zakona leta 1869. Vsebinsko so bila podobna gimnazijskim, le da so bili poučni članki krajši, več je bilo pedagoških nasvetov staršem o vzgoji otrok, navodil za lepo vedenje, člankov o šolskem vrtu itd. Svoja letna poročila so po letu 1870 izdajala tudi učiteljišča, meščanske in strokovne šole, vendar neredno. Poleg glasbenih in ekonomskih šol so dokaj redno izdajale letna poročila še kmetijske šole. Najstarejše poročilo kmetijske šole, ki ga hranimo v muzeju, je poročilo kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu iz leta 1888.

Po letu 1918 so začela izhajati letna poročila za vse vrste šol, vendar ne v stari obliki. Uradni jezik je postala slovenščina, znanstvene razprave pa so odpadle. Med leti 1918-1929, 1940-1945 in do leta 1950 niso izhajala. V letnih izvestjih po 1950. letu ni več strokovnih razprav ali člankov, vsebinsko pa so siromašnejša. Bolj bogati in polni koristnih informacij so spominski zborniki, ki so jih šole izdajale ob različnih priložnostih: ob jubilejih šol, šolskih stavb, ..., predvsem po letu 1990.

Zanimivo je dejstvo, da je po letu 1990 zopet naraslo zanimanje za zgodovino šole, rezultat tega je tudi vrsta letnih poročil. Predvsem so jih izdajale gimnazije, ki so svoja letna poročila poimenovale Izvestja in s tem nakazale nadaljevanje tradicije, prekinjene po letu 1940, in obljubljajo redno izhajanje tudi v bodoče. Primer: Izvestja Prve gimnazije Maribor, Izvestje gimnazije Kranj. Z rednim izhajanjem se lahko pohvali tudi Center za glasbeno vzgojo Koper in Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Letna šolska poročila so neposreden in nepogrešljiv dokumentarni vir za proučevanje zgodovine šolstva in vzgoje. Iz njih izvemo veliko podatkov in informacij, ki nam pomagajo pri raziskovanju zgodovine posamezne šole, vrtca, fakultete. Letna poročila nam lahko pomagajo tudi iz zadrege, ko bi radi zbrali svoje sošolce in sošolke ter učitelje in profesorje na obletnici valete ali mature. Zanimiva pa so tudi za zahtevnejšega raziskovalca, ki lahko iz vsebine razbere npr. kako dolgo so na določenem področju poučevali v nemškem jeziku, kje so bile težnje po germanizaciji močnejše, kje se je hitreje uveljavil slovenski jezik, ...

Letna poročila so bila vsebinsko zelo pestra. Pomemben del letnih poročil do leta 1900 so bile strokovne in pedagoške razprave znanih pedagogov, matematikov, zgodovinarjev in drugih, katerih članke so velikokrat uporabljali kot pripomoček pri pouku. Poleg učnega načrta, predmetnika in raznih odlokov oz. odločb oblasti v zvezi s šolo, zasledimo še statistične podatke o šoli, podatke o povečanju učnih pripomočkov in podrobne opise knjižnic, pomembni so poimenski seznami učiteljev in učencev in letni uspehi učencev, v letopisu lahko preberemo, kaj zanimivega se je dogajalo na šoli v tistem letu in v katerem jeziku so poučevali, nekatera letna poročila imajo tudi fotografije profesorskih zborov in šolske stavbe. V zbirki imamo letna poročila za gimnazije (kot že rečeno je to najpopolnejša zbirka), za osnovne šole, srednje šole, učiteljišča, meščanske šole, strokovne šole, glasbene šole, višje in visoke šole. Skupno je v zbirki okoli 4000 letnih poročil za okoli 600 različnih šol.

Pri raziskovanju šolske zgodovine so letna poročila in jubilejni zborniki nepogrešljiv in pomemben zgodovinski vir. Zato bi bilo potrebno opozoriti in vzpodbuditi šole, da skrbno zapisujejo sedanjost in jo v obliki letnih poročil pustijo v raziskovanje naslednjim rodovom in vnetim raziskovalcem šolske zgodovine.