Spomenik Valentinu Vodniku, delo kiparja Alojzija Gangla, je bil prvi javni spomenik slovenskemu kulturnemu delavcu. Stoji ob današnji ljubljanski tržnici, kjer je bilo nekdaj šolsko poslopje - licej. Vodnik je bil med letoma 1789 in 1815 profesor in ravnatelj gimnazije, ljubljanskih osnovnih šol in umetno-obrtnih ali rokodelskih šol, ki so delovale v stavbi liceja.

ZGODOVINA
Na prostoru sedanje ljubljanske tržnice na Vodnikovem trgu je že v 13. stoletju stal frančiškanski samostan s cerkvijo in pokopališčem. Ker so se frančiškani preselili, so leta 1784 cerkev podrli. Na predlog Antona Tomaža Linharta, ki je bil takrat okrožni šolski komisar, so v letih od 1788 do 1790 samostan preuredili za šolsko poslopje. V njem so bile vse takratne ljubljanske višje in srednje šole, deželni muzej in licejska knjižnica, poslopje se je tudi imenovalo licej. Ob potresu leta 1895 je bila stavba tako poškodovana, da so jo do leta 1903 podrli. Portal porušenega liceja so vzidali hiši na Gornjem trgu št. 15.

Spomenik prvemu slovenskemu pesniku Valentinu Vodniku je bil prvi javni spomenik slovenskemu kulturnemu delavcu. Izdelal ga je kipar Alojzij Gangl. Postavili so ga leta 1889 pred licejskim poslopjem. Valentin Vodnik je bil namreč med letoma 1789 in 1815 profesor in ravnatelj gimnazije, ljubljanskih osnovnih šol in umetno-obrtnih ali rokodelskih šol, ki so delovale v stavbi liceja in je napisal tudi nekaj šolskih knjig.

Semenišče. Na Dolničarjevi 4 stoji Dom študentov teologije. Z gradnjo semenišča je ljubljanska škofija pričela leta 1708 po načrtih furlanskega stavbenika Karla Martinuzzija. Načrt za portal je pripravil kamnosek Luka Mislej. Gojenci so se šele leta 1717 vselili v zahodni trakt, obiskovali so jezuitsko gimnazijo, nekateri pa filozofske ali teološke študije. Leta 1725 je bila dokončana knjižnica, ki je bila naša prva javna knjižnica. Poslopje je bilo dokončno sezidano leta 1770. Imelo je naziv Collegium Carolinum.