|
UČNA URA NAŠIH BABIC IN DEDKOV
"Odslej že
nisem bil več samo očetov in materin, ampak učitelj je imel ravno toliko
pravico do mene kakor oče in mati. To sem izkusil kmalu, menda četrti dan.
Ker je namreč učitelj dal nam vsem slovesno besedo, da je tisti
"štraberl" le za poredne, neubogljive otroke, se ga jaz, ki sem, ko
ga je vzel v roko in je šel z njim med nami po šoli brž radovedno pogledal za
njim, da bi videl, kdo je tisti, ki ga bo okusil prvi. Komaj sem se napol
zavrtel nazaj, se obrne tudi učitelj, kakor bi ga bil kdo zbodel v hrbet, in
reče ostro:
Vrnili se bomo v čas Avstroogrske leta 1900 in stare Jugoslavije leta 1930. V učilnici, opremljeni z muzejskimi predmeti, naznani šolski zvonec začetek učne ure. Pod strogim očesom gospodične učiteljice, oblečene po modi iz Avstroogrske ali stare Jugoslavije, so učenci “v živo” pri pouku, kakršnega so obiskali njihove babice in dedki. Okusijo tudi čar takratnih disciplinskih ukrepov: kako je pela leskova palica, kako se je klečalo v kotu in kako sedelo v oslovski klopi. V pogovoru na koncu ure učenci izvedo zanimivosti iz zgodovine šolstva, v stari učilnici spoznajo in uporabljajo šolske potrebščine iz preteklih dni.
Učna ura je preplet spontanega učenja in zabave, zato je primerna za različne starostne skupine. Vsebina učne ure je prirejena po učnem načrtu za tretji razred. Zaželeno je, da učitelji učence predhodno motivirajo in jih spodbujajo k sodelovanju, saj bo učna ura le tako uspešna in prijetna. |