OD MRAVLJICE, VRABČKOV DO MURNOV IN SONČKOV

Šolska glasila ljubljanskih osnovnih šol

Prvi dopisi otrok so se začeli pojavljati v posebnih rubrikah mladinskih listov Zvonček (1907), Angeljček (1914), Mlada Jugoslavija (1919), Novi rod (1921), Vrtec (1926). Že v začetku 20. stoletja skušajo nekateri pedagogi pripraviti učence k samostojnemu delu s tem, da jim za nalogo ne določijo natančnega naslova, temveč jim prepustijo prosto pisanje o dogodkih v šoli in zunaj nje.
Predvojna osnovnošolska glasila so nastajala predvsem na pobudo posameznih učiteljev in šolskih vodstev in so v letih 1919 in 1920 nadomestila celo pomanjkanje šolskih beril. Izdajanje šolskih listov so omogočili Krajevni šolski uradi, hranilnice, posojilnice in posamezniki. Listi so bili lepo ilustrirani, v njih naletimo na dragocene podatke o šolskem delu, šolskem samoupravljanju, šolskih hranilnicah. Povezovali so šolo in dom, učence pa so pripravljali na samostojno delo.
Najstarejša ohranjena osnovnošolska glasila v Slovenskem šolskem muzeju so s šol: Bloke, Trbovlje, Rovte, Sodražica, Vransko, Šenčur, Bled. Leta 1941 so izšle tri številke glasila I. deške ljudske šole v Celju pod imenom Studenček. Ljubljanske osnovne šole so pred vojno izdale več glasil. Največ jih je izšlo na osnovni šoli Bežigrad in so jih izdajali posebej posamezni dekliški in deški razredi. Svoja glasila so izdajale tudi šole v Zgornji Šiški, na Viču in Gluhonemnici. Med vojno osnovne šole niso izdajale glasil. Po letu 1945 je glasil malo. Na I. deški šoli v Celju izhaja Studenček od decembra 1945 do maja 1946.
V petdesetih letih se pojavijo nova glasila na OŠ Šmartno pod Šmarno goro z naslovom Okence, v Cerkljah na Gorenjskem Odmevi izpod Krvavca, na Prevaljah Vigred, na OŠ Toma Brejca v Kamniku Cvetoča vejica, na OŠ Cvetka Golarja v Škofji Loki Trate, v Preddvoru Matijev rod. Med glasila z daljšo tradicijo pa spadajo tudi Solzice OŠ Prežihovega Voranca iz Ljubljane. Z uvedbo osemletke v letih 1958/59 število glasil narašča, marsikatero glasilo pa brez prekinitve izhaja še danes.
Delo mladih je s pohvalami in spodbudami podpirala Zveza prijateljev mladine Slovenije. Mlade dopisnike so vabili na vsakoletna dopisniška srečanja, pripravljali in postavljali so razstave, najboljša glasila pa so tudi nagrajevali. Leta 1989 je izbor najboljših glasil prevzelo uredništvo PIL-a. Vedno več mladih novinarjev, pesnikov in pisateljev pa je začelo ustvarjati tudi v nižjih razredih osnovne šole in celo v vrtcih in na uredništvu Cicibana so se odločili, da do 3. razreda osnovne šole prevzamejo izbor najboljših glasil. Prvo leto 1995/96 so jih takole povabili k sodelovanju: "Nagradni natečaj za otroška glasila - Glasila, glasila! Iz šol in iz vrtcev, pisana in risana, vesela in debela, lepa in najlepša! "
Obdobje naše zgodovine, v kateri je politični sistem narekoval vsebino in tematiko glasil, je leta 1991 minil in mladi ustvarjalci so dobili proste roke pri ustvarjanju in oblikovanju glasil. Tako so se le-ta mnogo bolj približala mladim in njihovim problemom odraščanja. Glasila so dobila vsebino, ki mlade mnogo bolj zanimajo kot proslavljanje dneva OF, dneva mladosti, sprejeme v vrste cicibanov, pionirjev, mladincev in podobno. V ospredje so stopili glasba, moda, film, intervjuji, uganke. Ob temah o mamilih, ekologiji, odnosih s starši, ljubezni se otroci z lahkoto poistovetijo s piscem in v člankih iščejo odgovore na premnoga vprašanja, ki jih vsakodnevno mučijo v dobi odraščanja. Glasila postanejo tudi na pogled veliko pestrejša in atraktivnejša, saj pri oblikovanju glasil sodelujejo tudi računalniški in likovni krožki. Otroci v teh krožkih tako pod vodstvom mentorjev, ki morajo znati spodbujati in pravilno usmerjati njihovo nadarjenost, razvijajo svojo ustvarjalnost in domišljijo. Postanejo novinarji, uredniki, risarji in oblikovalci. V današnjem svetu, ki zahteva, da smo vedno boljši in korak pred drugimi, je sodelovanje mladine pri šolskem glasilu dobra podlaga za nadaljnji razvoj in osebnostno rast.