Mapa učenčevih izdelkov je učna metoda za pridobivanje, preverjanje in ocenjevanje znanja. Povezuje tri najpomembnejše udeležence vzgojno-izobraževalnega procesa: učenca, učitelja in starše ter s tem zadovolji potrebo po povezanosti. Z izdelovanjem mape učenec nadzoruje učni proces, saj si zastavlja cilje in odloča o svojem učenju, spremlja svoje delo in ga vrednoti. Samoodločanje mu omogoča načrtovanje dela, samoocenjevanje in samovrednotenje pa ga navajata na kritično razmišljanje o procesu učenja in o končnem rezultatu. Učenec tako ni samo pasivni spremljevalec pouka, temveč aktivni načrtovalec, izvrševalec in ocenjevalec svojega učenja. S tem prevzema odgovornost za svoj proces učenja, spoznava lastne sposobnosti, izdeluje in zbira izdelke, na katere je ponosen, in tako oblikuje pozitivno samoopodobo. Tako nadzoruje svoje delo, to pa mu da občutek moči. Pri izdelovanju mape izdelkov je pomembno tudi to, da se učenec ne primerja z drugimi, temveč da »tekmuje« s samim seboj. Refleksija mu omogoči uvid krepkih in šibkih področij ter zagotovi zastavljanje realnih ciljev, ki jih lahko doseže ali preseže. Napredovanje v lastnem tempu, samozastavljanje realnih ciljev, občutek kontrole in pozitivna samopodoba zmanjšujejo strah pred neuspehom in onemogočajo razvoj naučene nemoči. Samoocenjevajne oz. samovrednotenje pa pripomore tudi k zmanjševanju uporabe zunanjih nagrad. Oblikovanje mape učenčevih izdelkov spodbuja različne vire notranje motivacije in zavira vpliv negativnih virov. S tem povečuje učenčevo učno motivacijo, pridobljeno znanje pa postane trajna vrednota in kvaliteta posameznika.
VSEBINA MAPE UČENČEVIH IZDELKOV
VSEBINA MAPE UČENČEVIH IZDELKOV
Vsebina mape učenčevih izdelkov
se mora nanašati na zastavljene cilje, upoštevati pa mora tudi želje in predloge
učencev. Zato je dobro, če vsebino mape razdelimo na obvezni del, ki ga določi
učitelj, in izbirni del, ki ga določi učenec.
Med obvezni del lahko vključimo:
Med izbirni del mape pa naj učenci vključijo izdelke po svoji presoji. Tako lahko vključijo izdelke, na katere so ponosi, izdelke, s katerimi želijo opozoriti na posebne dosežke, izdelke, pri katerih izdelavi so se zabavali …
Ne glede na dogovorjeno vsebino pa mora vsaka mapa vsebovati:
Pomembno je, da je vsak izdelek, ki je vložen v mapo, datiran, mapa naj bo smiselno urejena po poglavjih. V mapo naj bodo vloženi tudi manj uspešni izdelki, katerim naj učenec doda popravljeno verzijo. Tako bodo imeli učenci priložnost ugotoviti, da nekateri izdelki ne dosegajo želene/pričakovane stopnje, so posledica »slabega dneva« ali neznanja, ki pa je le trenutno in ga lahko z vajo in trudom izboljšjo.
Izdelovaje mape izdelkov lahko predstavlja del končne ocene. Zato je pomembno, da učitelj določi datume, ko bo učenec svojo mapo oddal v pregled ali oceno, ki bo oblikovana po vnaprej dogovorjenih merilih. Vsak učitelj naj preceni, kaj in kako bo ocenjeval. Upošteva naj učenčevo predznanje in sposobnosti. Ne glede na različnost meril pa menim, da bi učitelj pri oblikovanju ocene moral upoštevati:
Učiteljeva mapa je izbor vsebin, ki izražajo njegovo osebnostno in strokovno rast. Služi za razmišljanje o teoriji poučevanja in učenja in o pojmovanju znanja in o svojem poslanstvu, ki je osnova vsega njegovega delovanja. Z refleksijo lahko učitelj povezuje spoznanja in izkušnje, analizira svojo vlogo v procesu izobraževanja učencev in odnose v razredu ter na šoli, beleži potrebo po dodatnem strokovnem izpopolnjevanju. Pri oblikovanju mape razmišlja o svojem delu, načrtuje svoj razvoj, nadzoruje uresničevanje svojih ciljev in sproti odpravlja pomanjkljivosti ter napake svojega dela.
Mapa učenčevih izdelkov pa mu omogoča, da poda vsakemu učencu poglobljeno povratno informacijo, pridobi informacijo o učenčevem napredku, spozna učenčeva pričakovanja, želje in interese. Z njo preverja tudi samega sebe in uspešnost svojega dela.