Kot sem omenil že v hobijih, je narava nekaj, brez česar bi težko živel. Zelo težko si sebe predstavljam v kakšnem bloku brez koščka vrta. Da sem že celo življenje tesno povezan z naravo ni nič nenavadnega, saj že od rojstva živim na podeželju. Tudi v času študija v Mariboru sem bival izven mesta.

Da narava ni nekaj samoumevnega, spoznavam že vsa leta. Še posebej to občutimo v današnjem času, ko nam narava kaže zobe praktično vsak dan. Za vse to, kar se sedaj dogaja v svetu (poplave, potresi, sneg ob morju idr.), smo odgovorni ljudje s svojim poseganjem v naravo.

No, vseeno pa ni vse tako črno, kot se zdi. Da lahko človek naredi tudi kaj pozitivnega z naravo, pa sem spoznal že na začetku srednje šole, ko sem opravljal prakso v Mozirskem gaju - parku cvetja. V park sem se zaljubil dobesedno na prvi pogled. Glavni "krivci" zato so bili ljudje, ki delajo v parku že več kot 30 let. Ravno ti ljudje so mi s svojim pozitivnim odnosom do rož in narave pokazali, kako je treba živeti z naravo. Še posebej moram izpostaviti dva, ki sta bila moja mentorja in sta mi dala največ znanja ter ljubezni do okrasnih rastlin; to sta Jože Skornšek, oče parka, in Miha Ogorevc, projektant parka. Za vse, kar sta mi posredovala, sem jima neizmerno hvaležen.

Ob 30. obletnici parka so me prosili, če bi napisal nekaj besed o njem. Šele ko sem razmišljal, kaj naj napišem, sem se zavedel, da s parkom živim že dobrih 18 let. Ob obletnici je tako nastal članek z naslovom Mozirski gaj (Od dijaka do učitelja). Vsem, ki imate radi naravo in cvetje, toplo priporočam izlet v ta čudovit park.