Fill
Rouge
Salon
Ars Radlje ob Dravi
27.9.-
28.10.1998
Za
začetnika potopisnega slikarstva lahko štejemo Petra Hergolda. Razstava
z naslovom Fill Rouge v salonu Ars v Radljah ob Dravi dokazuje, da se slikarstvu
vrnila sapa. 28 slik pripoveduje zgodbo o reki Dravi od Dravograda do Fale.
Umetnik se je s povečevalnim steklom v roki podal po obronkih Pohorja in
njemu nasproti ležečih hribih ter zabeležil različne poglede, ki so mu
prekrižali pot. Umetniška avtoriteta mu je dopustila, da je izbral ravno
te in ne katere druge, hkrati pa je s tem avtoritativnim pristopom dal
gledalcu možnost ugovora na to odločitev: slike vabijo gledalca, da se
sam sprehodi po obronkih Pohorja in njemu nasproti ležečih hribih in si
izbere - naslika - svoje poglede - slike.
Peter
Hergold je iz nederji doline iztrgal reko Dravo, kot inžinirji iztrgajo
reki naravno gibanje z vsaditvijo elektrarn, mostov in drugih implantatov.
Ti nasilno prekinjajo tok reke, vendar se z leti vsadijo prebivalcem v
pomnilnik in postanejo sestavni del okolja, kot ga vidimo, kar je nenazadnje
tudi umetnikov namen.
Na
steno nalepljena shema rečnega korita - rdeča: fill rougge - fingira navidezno
rečno gmoto od Dravograda do Fale. Na posameznih odsekih je Peter Hergold
postavil slikarsko platno na katerega je zabeležil vidno polje, ki se je
odprlo na določeni točki brega reke. Prostrana barvna polja v zelenih odtenkih
odslikavajo podobo dravske doline v poletnih mesecih leta 1998. Barva reke
se spreminja, kot se spreminjajo barve okoliških hribov, gozdov, travnikov.
Barva reke - oxymoron, voda je vendar brez barve.
Poleg
prostorske dimenzije zajame Peter Hergold še časovno. Ta korak je odločilen
za slikarstvo v celoti, še posebej pa za potopisno slikarstvo. Podoben
preskok je nekoč uspel impresionistom (spomnimo se Monetove serije Rouenske
katedrale) in pred njimi nekaterim krajinarjem znotraj realizma. Tukaj
se začne Hergoldov poseg v umetnostno zgodovino polpreteklih slikarskih
slogov. Eden izmed teh, nikoli do konca izživet in vedno znova problematičen,
je realizem. Znotraj realizma je krajinarstvo doživelo svoj prvi razcvet
in zdaj ga Hergold obuja s potopisnim slikarstvom. V primerjavah lahko
gremo še dlje in primerjamo Hergoldovo delo z delom prvih kartografov,
ki so hodili s hriba na hrib, beležili pokrajino pod seboj in začeli slikati
svet, kot ga poznamo danes. To delo se je danes kot kaže končalo: poznamo
že vsak kotiček zemeljske oble, ne samo poslikan, posnet je vsak cm2
zemeljske površine. Stanje je doseglo vrelišče in čas je, da svet naslikamo
na novo, za kar imamo dve možnosti: ustvarimo popolnoma nov svet - danes
se popularno imenuje virtual reality ali pa svet, ki ga vidimo in poznamo,
definiramo in označimo na novo. Peter Hergold predlaga slednje, da svet,
kot ga poznamo, nanovo izmerimo, prilagodimo stanju družbe, preden se podamo
v strojno generirano realnost ali v vesolje, kjer pa vladajo drugačne naravne
zakonitosti in je zato vsaka primerjava z našim svetom odveč.
Izšolan
kot slikar se je Hergold iztrgal objemu konceptualizma, fotografije, videa
in se vrnil v slikarstvo, mu s svojo neverjetno odprtostjo predočil nove,
času gotovo primernejše vsebine. Njegovo današnje slike zaznamujejo globoke
izkušnje, ki si jih je pridobil v svojem sprehodu skozi različne medije.
Transmedialen pristop mu omogoča, da pravim vsebinam najde prave forme:
slike je učinkovito dopolnil z grafično shemo reke Drave od Dravograda
do Fale ter z zvoki - šumenjem - rečnih pritokov, ki se izlivajo v to isto
reko uspešno dokončal svoje delo.
Poznavanje
in odprtost do drugačnega, novega, radovednost in gon za neznanim so se
združili v teh 28 slikah s katerimi je zasedel reko od Dravograda do Fale
in razgrnil pred slikarstvo nove poglede.